Posvet Pis(a)na kulturna dediščina

Kamra.si, 14. november 2017 ― Vabimo vas na posvet Pis(a)na kulturna dediščina, ki bo potekal  v petek, 1. decembra 2017,  v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. Posvet organizirata Osrednja knjižnica Celje in Društvo bibliotekarjev Celje z namenom osvetliti problematiko pisne kulturne dediščine v knjižnicah, opozoriti na nedorečeno zakonodajo v zvezi z varovanjem kulturne dediščine v slovenskih knjižnicah, na zapleten in dolgotrajen postopek razglasitve kulturnega spomenika ter neprepoznavnost in nerazumevanje arhivske oziroma muzealske vloge knjižnic.

Posvet Pis(a)na kulturna dediščina

Kamra.si, 3. oktober 2017 ― Vabimo vas na posvet Pis(a)na kulturna dediščina, ki bo potekal  v petek, 1. decembra 2017,  v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. Posvet organizirata Osrednja knjižnica Celje in Društvo bibliotekarjev Celje z namenom osvetliti problematiko pisne kulturne dediščine v knjižnicah, opozoriti na nedorečeno zakonodajo v zvezi z varovanjem kulturne dediščine v slovenskih knjižnicah, na zapleten in dolgotrajen postopek razglasitve kulturnega spomenika ter neprepoznavnost in nerazumevanje arhivske oziroma muzealske vloge knjižnic.
Maks Veselko praznuje 90 let

Maks Veselko praznuje 90 let

Biblio terminologija, 18. november 2016 ― Zadnje dni oktobra je praznoval častitljivi jubilej, devetdeseto obletnico, naš kolega Maks Veselko, znani slovenski bibliotekar, prevajalec in romanist. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bil kolega bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici kot katalogizator, vodja AIK, pomočnik ravnatelja NUK in vodja časopisnega oddelka. Več nas je takih poznih srednjih let, ki smo z njim sodelovali na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na Filozofski fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bil še po upokojitvi več let zelo aktiven, največ pa je verjetno bibliotekarjev srednje in tudi že starejše generacije, ki jim je predaval in bil mentor najprej na Pedagoški akademiji in kasneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predaval do leta 1991. Vsem pa je zapustil isti pečat in nepozabni vtis vedno dobrovoljnega in veselega, skoraj razigranega kolega. Živ dokaz, da rek Nomen est omen pri njem prav zares drži! Vedno poln domislic in anekdot o sebi in svojih kolegih se je znal od srca in nezadržano nasmejati, tudi sebi in svojim napakam. Nepozabni so zato trenutki, ko je sredi resnega strokovnega dela, tako malo za sprostitev, izbruhnila skoraj mladostniško nagajiva razposajenost skupine "starih" bibliotekarskih kolegov (Maks Veselko, Jože Munda in Branko Berčič), da smo mlajši najprej kar osupnili, ko pa smo se jih navadili in začeli bolje razumevati njihov humor, smo komaj čakali naslednjo pavzo . . . Poznamo ga kot prvega urednika strokovne revije Knjižnica, avtorja prvih učbenikov in priročnikov za bibliotekarje ter prvega pomembnega prevajalca bibliotekarske literature, predvsem mednarodnih standardov ISBD, s čemer je utiral pot oblikovanju in utrjevanju rabe strokovnega izrazja. Zato smo tako priljubljenega sodelavca in široko razgledanega ter v terminologiji podkovanega bibliotekarja in jezikoslovca z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske termin

Dela se, da se kaj naredi!

Biblioblog, 10. junij 2016 ― Pred šestimi leti sem se, kot sveže zaposleni v (visokošolski) knjižnici, včlanil v lokalno Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Hitro sem ugotovil, da se na sestankih (ki jih večinoma sploh ni bilo), govorijo same floskule in so popolna izguba časa. Ko se je izvolilo novo vodstvo, sem bil zelo dejaven, pomagal sem dobiti novega brezplačnega ponudnika spletnega prostora, pomagal sem postaviti novo spletno stran DBL in se dogovoril tudi za oblikovanje novega logotipa. Postavil sem tudi Facebook (še vedno javna skupina namesto strani) in Twitter profil (zadnja objava 6. marec 2014). Udeležil sem se več konferenc ZBDS. Pred dvema letoma sem celo sodeloval s prispevkom in delavnicami. Za stroko sem naredil precej stvari, ki so vidne še danes.Kmalu sem opazil težave: Zaradi pomanjkanja obveščanja javnosti ob občnem zboru ter vsesplošnega pomanjkanja novic na spletni strani sem po dveh letih (pred 4 leti) prekinil sodelovanje z DBL. Uporabljala se je neka mailing lista, za katero nihče ne ve, kdo jo upravlja, kje se prijaviš in kako odjaviš. Upal sem, da se bodo stvari premaknile na bolje. Pa se niso! Mislil sem, da je bila težava v tem, da novice niso prihajale v javnost zaradi tega, ker ni bilo možnosti. Te možnosti sem jim pomagal ustvariti, novic in informacij o delovanju pa še vedno ni!Članstvo v društvu mi v teh letih pri mojem strokovnem razvoju ni popolnoma nič koristilo. Do "strokovnih" bibliotekarskih društev sem tako v zadnjih 4 letih ostal neopredeljen, njihovo "delo" sem ignoriral. A v tem času sem opazil, da takšno delovanje ne more koristiti nobenemu v stroki!V zadnjih 6. letih nisem slišal ničesar o povezovanju, nobenega vabila na kakšne zanimive in koristne dejavnosti nisem dobil. Kje so debate o katalogu, ki je star 30 let, pomanjkljiv, nima nobenih modernih funkcij in sploh ni uporaben in uporabniku prijazen? UDK? Makerspace, 3D tiskalnikih, multimedijskih video studiih? Zaposlovanju? Zvočne knjige? Mednarodno sodelovanje? Repozitoriji, Open access? Ne sam

Komu služi ZBDS?

Biblioblog, 7. junij 2016 ― Ob obisku zadnjega srečanja ZBDS sem izgubil vsakršno iluzijo, da osrednje bibliotekarsko združenje dejansko dela v korist nas, knjižničarjev. Še manj pa dela v korist uporabnikov knjižnic.Da bi se zares prepričal, sem predsednico ZBDS, dr. Sabino Fras Popovič 25. 4. zaprosil za vpogled v zapisnike organov zveze.Predsednica mi je takoj napisala: "v skladu s statutom so te informacije dostopne članom ZBDS." Zapisnikov še nisem videl.Gre za očitno kršitev 111. ter 113. člena statuta ZBDS.Statut nikjer ne omejejuje dostopnost na člane - VSA javnost ima pravico do zapisnikov VSEH organov zveze (Seje Občnega zbora so sicer edine dostopne na spletu, Seje Upravnega odbora, Seje Strokovnega odbora). Glede pravice do zapisnikov sekcij je sicer situacija malo bolj meglena (sekcije so delovna telesa in v Statutu niso našteti kot organi), a sem prepričan, da je potrebno posredovati tudi te, saj gre za delovanje Zveze.Vendar sem po hitrem iskanju po pravilnikih društev našel člen Pravil Društev bibliotekarjev Ljubljana, ki v 9. in 10. členu nespodobno omejuje pogled v zapisnike samo na člane društva. So predsednici preveč (narobe) prišepetovali iz DBL? Je zamešala osnovne dokumente? Je lagala?S tem je po mojem mnenju predsednica zagotovo kršila tudi 3., 5., 6., 8. in 9. člen etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.Dolgoletni član DBL me je opozoril, da lahko Formalno, po dikciji 63. člena Statuta ZBDS, sproži postopek pred Častnim razsodiščem le član ali organ zveze. Nisem ne eno ne drugo. Člani zveze so trenutno samo področna društva, npr. DBL, fizične osebe pa ne. Posamezniki smo lahko le člani področnih društev. Ista omejitev velja tudi za nekatere druge formalne poti (npr. predlogi za nekatera priznanja). To pomeni, da si uporabniki knjižnic sploh ne morejo pomagati z etičnim kodeksom in da častno razsodišče deluje popolnoma drugače kot v primerljivih združenjih (npr. Novinarsko častno razsodišče) Seveda tudi častna razsodišča "področnih društev" rešujejo le "na podlagi

Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Biblioblog, 25. april 2016 ― Na "strokovni" razpravi Naše knjižničarstvo, ki jo je ta četrtek ob neprimerni uri organiziralo Društvo Bibliotekarjev Ljubljana (DBL), je sodelovala tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev (ZBDS) dr. Sabina Fras Popović.Razprava je bila zelo raznovrstna in na trenutke komična, ključne stavke sem objavil na Twitterju (seznam je v obratnem vrstnem redu - berite ga od spodaj navzgor):#Našeknjižničarstvo Tweets!function(d,s,id){var js,fjs=d.getElementsByTagName(s)[0],p=/^http:/.test(d.location)?'http':'https';if(!d.getElementById(id)){js=d.createElement(s);js.id=id;js.src=p+"://platform.twitter.com/widgets.js";fjs.parentNode.insertBefore(js,fjs);}}(document,"script","twitter-wjs");Zame je večina teh izjav žalitev strokovnega dela knjižničarjev.Za mlajše knjižničarje, ki vstopajo v stroko, regijsko razdrobljena knjižničarska društva s posebno krovno organizacijo zagotovo niso zanimiva, saj nimajo od članstva prav ničesar.Ko je predsednica DBL pozvala občinstvo, naj povemo, kje nas čevelj žuli, sem predstavil nekaj mojih misli o delovanju ZBDS: Komunikacija ZBDS je porazna. Če bi kdo slučajno želel postati nov član, ga spletna stran ZBDS od tega takoj odvrne. Najnovejši zapisniki sej UO, sekcij in strokovnega odbora so iz leta 2012, nekateri celo z letnico 2008.  Koledar nima nobenih dogodkov. V javnosti se ZBDS sploh ne oglaša.  Pri najavljeni stavki knjižničarjev se je objavilo le nek (medel) dopis.  Tudi direktor neke velike ljubljanske knjižnice je ugotovil, da nima nobenih koristi od članstva. Pa se mu sploh ni odgovorilo. Sekcija za promocijo in marketing pa sploh nima članov! Plan ZBDS je pravzaprav copy paste iz leta v leto (od leta 2012 ni velike razlike med njimi). Torej se cilji ali ne dosegajo ali pa se ne določa novih. Spletne strani revije Knjižnica sta dve in nihče ne ve, katera je "uradna" ali posodobljena. Člani uredniškega odbora so napisani na več različnih koncih, celo z različnimi člani. Spletne strani posameznih društev in sekcij so š

Strokovna razprava Naše knjižničarstvo

Biblioblog, 6. april 2016 Društvo bibliotekarjev Ljubljana prireja strokovno srečanje “Naše knjižničarstvo.” Geslo knjižničarske krovne organizacije, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je “Zakaj Bi Delali Sami – raje delajte z nami,” zato vas vse vljudno vabimo na strokovno razpravo o razvoju knjižničarstva in programu ZBDS. Uvodoma bo predsednica ZBDS dr. Sabina Fras Popović predstavila program ZBDS za letošnje leto in v razpravo ponudila izhodišča za nadaljnje delo. V nadaljevanju pa ste prav vsi vabljeni k izmenjavi mnenj in idej za naše prohodnje aktivnosti. Morebitna vprašanja lahko pošljete tudi v naprej preko e-pošte info@dbl-drustvo.si.Srečanje bo v četrtek, 21. aprila 2016 ob 13. uri, v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana).Kotizacije ni. Zaradi lažje organizacije dogodko pa prosimo za spletno prijavo preko spletnega obrazca. Povzeto s spletne strani DBL.
Statistika Bibliobloga

Statistika Bibliobloga

Biblioblog, 27. januar 2016 ― Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Zadnji prispevek na srečanju, je vseboval predstavitev Bibliobloga.  Če si ogledamo povprečni obisk za obdobje enega leta.  Dnevno nas  v povprečju obišče 16 bralcev, ta številka v obdobju enega tedna v povprečju znaša malo več kot 200, v obdobju enega meseca pa dosežemo rezultat 620 bralcev. Po starostnih skupinah prevladujejo bralci med 25-34. letom. Gre za mlade aktivne knjižničarje. Visok delež med 18 in 24. letom lahko pripišemo študentski populaciji. Najmanj pa je bralcev po 65 letu starosti. Predvidevamo, da gre tu že za upokojene knjižničarje, ki tudi na splošno niso veliko spletno aktivni.  Razmerje med ženskim in moškim bralstvom je približno 50/50 %.  Če pogledamo kakšen je svetovni zemljevid rednih bralcev našega bloga.  Največ bralcev seveda prihaja iz Slovenije. Teh je sicer nekaj manj kot 1000, kar predstavlja ca. 93%. Sledijo bralci iz Hrvaške, berejo pa nas tudi Nemci, Španci, Italijani in Britanci.  V Sloveniji nas največ berejo v Ljubljani. Malo več kot 500 rednih bralcev. Sledi Maribor s približno 140 bralci, nato pa še Celje in Kranj, ter preostali manjši kraji.  Glede na obisk med rednimi bralci in bralci, ki prihajajo na Biblioblog kot novi smo v letih obstoja vzpostavili razmerje približno 50% / 50% . Torej v lanskem letu smo na približno 500 že obstoječih stalnih bralcev, pridobili še 500 novih, ki so nas obiskali prvič. Naši cilj in vizija bodo še naprej ostali enaki. Želimo si vzpostaviti najbolj obiskano spletno mesto, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Zato vas ponovno vabimo k komentiranju naših objav ter s tem k vzpostavljanju konstruktivnega diskurza med stanovskimi kolegi.

Pisana beseda v knjižničarstvu

Biblioblog, 26. januar 2016 ― Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Glavni namen srečanja je bil, spodbuda k objavljanju informacij o dejavnostih v knjižnicah in stroki. Prvo predavanje o pisanju strokovnih prispevkov je vodila ga. Melita Ambrožič. Melita Ambrožič: Strokovni prispevki – kdo, kdaj, zakaj, kako … Čeprav je za pisanje strokovnega besedila primeren vsak, pri piscih besedil pogosto prihaja do samorefleksije in občutka izpostavljanja. Prispevki pomenijo način komuniciranja, razvoj veščin pisnega izražanja ter spodbujajo razmislek in razpravo o določenem strokovnem vprašanju. Pri pisanju ne smemo dopustiti, da bi pred veseljem do pisanja prevladale habilitacije in seštevanje točk. V pomoč kdaj pisati, nam je tudi lahko spremljanje medijev, kdaj se knjižnice pojavljajo v njih. Pomembno je, da se vnaprej odločimo, ali bomo pisali znanstveni ali strokovni članek, ter temu ustrezno prilagodimo tudi samo strukturo članka. Pozorni moramo biti na zgradbo, strukturo prispevka, sestavne dele, znanstveno opremo (citiranje, opombe, reference, …), način predstavitve podatkov, povzetke, priloge, spoštovanje avtorskih pravic, jezikovno pravilnost in terminološko ustreznost. Janez Jug: Tipologija dokumentov v luči raziskovalne dejavnosti in v luči Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti Sistem tipologiranja dokumentov obstaja že od maja 1996. Pred tem je od začetkov COBISSa Univerza v Mariboru uporabljala svojo bibliografijo, Univerza v Ljubljani pa je vodila poročila o delu. Poleg člankov in monografij so kasneje v tipologijo vključili še izvedena dela oz. t. i. dogodke. Trenutno v bazi SICRIS razvijajo prototipno orodje za izpise za potrebe habilitacij. Pri projektu trenutno že sodelujejo Univerza na Primorskem, Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in
Jubilej Majde Ujčič

Jubilej Majde Ujčič

Biblioblog, 4. oktober 2013 ― Pred nekaj dnevi je sedaj že upokojena kolegica Majda Jakše-Ujčič praznovala osemdeseto obletnico. Marsikdo med nami jo pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bila kolegica bibliotekarka v knjižnicah, od mariborske Študijske do ljubljanske Mestne in NUK-a, bila je katalogizatorka, klasifikatorka, vodja nabave, vodja nacionalne bibliografije. Več nas je takih srednjih let, ki smo z njo sodelovali na fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bila še pred nekaj leti zelo aktivna, največ pa je verjetno bibliotekarjev mlade generacije, ki jim je predavala in bila mentorica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predavala do leta 2001. Vsem pa je zapustila isti pečat in nepozabni vtis stroge in zagnane, poglobljene strokovnjakinje, nepopustljive in natančne tako do drugih kot tudi do sebe. Ob tem pa se je znala od srca in nezadržano nasmejati, tudi ali celo predvsem svojim napakam. Tako natančno, nepopustljivo in vendarle nasmejano sodelavko smo jo do leta 2009 z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, od koder je tudi ta portretna fotografija. Majdi Ujčič ob jubileju iskreno čestitamo in ji želimo mnogo zdravja še naprej! Petek, M.: Jubilejni portret Majde Ujčič. Knjižnica, 48(2004)1-2, str.245-249 Majda Ujčič (Wikipedija)
še novic