Novice

zadetki za društvo bibliotekarjev

7. novembra 1928 se je v Ljubljani rodil Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar

Kamra.si, 7. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. novembra 1928 se je v Ljubljani rodil Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar. Umrl je 1. maja 1995 v Ljubljani. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani l. 1952, l. 1965 pa iz zgodovine na Filozofski fakulteti. V letih 1959-1983 je bil najprej bibliotekar, nato pa bibliotekarski svetovalec in vodja stvarnega kataloga v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Od leta 1983 do 1988 je bil strokovni svetnik pri pravni sekciji Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. V študijskih letih 1965/1966 do 1979/1980 je kot honorarni profesor predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani na oddelku za knjižničarstvo. Od leta 1971 je bil na Pravni fakulteti zunanji spraševalec za predmet Splošna in narodna zgodovina države in prava, od l. 1974 pa tudi predavatelj latinščine na isti fakulteti. Z letom 1988 je nastopil službo docenta na FF v Ljubljani – smer bibliotekarstvo. Predaval je tudi še po l. 1993, ko se je upokojil. Bil je član Sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri predsedstvu Republiške konference SZDL. Od l. 1982 je bil odbornik Mohorjeve družbe v Celju, v letih 1982-1987 tudi njen podpredsednik. Bil je član sekcije za zgodovino pri centralni komisiji za klasifikacijo pri FID (Mednarodna zveza za dokumentacijo) v Haagu, član CERCOR (Evropski center za raziskovanje verskih kongregacij in redov) pri Univerzi v St. Etiennu v okviru Academie de Lyon. Pri Društvu oz. Zvezi društev bibliotekarjev Slovenije je bil v letih 1963-1983 član odbora in vodja komisije za klasifikacijo, 1967-1983 tudi vodja komisije za diplome in odlikovanja, od 1964-1980 pa član komisije za klasifikacijo pri Zvezi društev bibliotekarjev Jugoslavije. Deloval je predvsem kot zgodovinar (preučevanje zgodovine Cerkve, krajevne zgodovine – predvsem Laškega ter zgodovine knjige in knjižnic), biograf, bibliograf in strokovnjak na področju klasifikacije (predvsem za družbene vede). Med vsebinsko raznovrstnimi objavami zavze

1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Umrl je 29. oktobra 2019 v Novi Gorici.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.

1. maja 1995 je v Ljubljani umrl Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1995 je v Ljubljani umrl  Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar. Rodil se je 7. novembra 1928 v Ljubljani. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani l. 1952, l. 1965 pa iz zgodovine na Filozofski fakulteti. V letih 1959-1983 je bil najprej bibliotekar, nato pa bibliotekarski svetovalec in vodja stvarnega kataloga v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Od leta 1983 do 1988 je bil strokovni svetnik pri pravni sekciji Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. V študijskih letih 1965/1966 do 1979/1980 je kot honorarni profesor predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani na oddelku za knjižničarstvo. Od leta 1971 je bil na Pravni fakulteti zunanji spraševalec za predmet Splošna in narodna zgodovina države in prava, od l. 1974 pa tudi predavatelj latinščine na isti fakulteti. Z letom 1988 je nastopil službo docenta na FF v Ljubljani – smer bibliotekarstvo. Predaval je tudi še po l. 1993, ko se je upokojil. Bil je član Sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri predsedstvu Republiške konference SZDL. Od l. 1982 je bil odbornik Mohorjeve družbe v Celju, v letih 1982-1987 tudi njen podpredsednik. Bil je član sekcije za zgodovino pri centralni komisiji za klasifikacijo pri FID (Mednarodna zveza za dokumentacijo) v Haagu, član CERCOR (Evropski center za raziskovanje verskih kongregacij in redov) pri Univerzi v St. Etiennu v okviru Academie de Lyon. Pri Društvu oz. Zvezi društev bibliotekarjev Slovenije je bil v letih 1963-1983 član odbora in vodja komisije za klasifikacijo, 1967-1983 tudi vodja komisije za diplome in odlikovanja, od 1964-1980 pa član komisije za klasifikacijo pri Zvezi društev bibliotekarjev Jugoslavije. Deloval je predvsem kot zgodovinar (preučevanje zgodovine Cerkve, krajevne zgodovine – predvsem Laškega ter zgodovine knjige in knjižnic), biograf, bibliograf in strokovnjak na področju klasifikacije (predvsem za družbene vede). Med vsebinsko raznovrstnimi objavami zavz

29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 29. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Rodil se je 1. maja 1931 v Ajdovščini.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.

Knjižnica kot nosilka bralne kulture

Kamra.si, 16. april 2018 ― Društvo bibliotekarjev Maribor in Zveza kulturnih društev Maribor vabita v sredo, 18. aprila 2018, ob 17. uri v Glazerjevo dvorano UKM na okroglo mizo Knjižnica kot nosilka bralne kulture (ob predlogu Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti). Sodelovali bodo: dr. Sabina Fras Popovič: Proaktivna knjižnica: gibalo napredka življenja posameznika in družbe mag. Nina Hriberšek Vuk: Družba za branje slovenskih bukvic v Lembahi in začetki ljudskega knjižničarstva na Spodnjem Štajerskem dr. Fanika Krajnc Vrečko: Farne knjižnice in limbuška čitalnica kot »gojišče bralne kulture« na začetku 19. stoletja mag. Franci Pivec: Usoda domačih knjižnic v digitalni dobi Okroglo mizo bo povezovala mag. Majda Potrata. Veselimo se srečanja z vami!
Arhiv novic

Arhiv novic

NUK, 12. april 2018 ― Čopove nagrade za leto 2017 V četrtek, 21. decembra 2017,  je v Veliki čitalnici NUK potekala podelitev Čopovih nagrad, najvišjih državnih nagrad na področju knjižničarske stroke. Z besedami Sabine Fras Popovič, predsednice Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: »Čopov nagrajenec je eden tistih posameznikov, ki vso svojo osebno predanost, znanje, veselje in izkušnje uporabi za preseganje mogočega ter pripelje do bogatenja knjižnične dejavnosti, ki je v današnji družbi temelj demokracije ter dostopnosti do znanja, osebne rasti, kulturnega življenja in socialne vključenosti.« Letošnji prejemnici Čopove diplome sta Maja Logar in mag. Darja Lavrenčič Vrabec. Čopovo priznanje so prejeli Marjan Gujtman, mag. Marijan Špoljar in naš sodelavec Tomaž Bešter, prejemnika Čopove plakete za leto 2017 pa sta Društvo bibliotekarjev Gorenjske in – na kar smo še posebej ponosni – Narodna in univerzitetna knjižnica.  Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!   Večerni študij v NUK Med 3. januarjem in 16. februarjem 2018 bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti tudi v večernih urah. V tem času bo uporabnikom od ponedeljka do petka med 20.00 in 22.00 na voljo 196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje). Po 20. uri vstop v knjižnico ni mogoč. Vljudno vabljeni in uspešen študij!   Delovni čas med prazniki Knjižnica bo med prazniki obratovala po naslednjem urniku: Ponedeljek, 25. december 2017 - ZAPRTO Torek, 26. december 2017 - ZAPRTO 27. - 30. december 2017 - Redni delovni čas  Ponedeljek, 1. januar 2018 - ZAPRTO Torek, 2. januar 2018 - ZAPRTO Lepo vabljeni!   Podelitev Čopovih nagrad v Veliki čitalnici NUK V četrtek, 21. decembra, ob 19. uri bo v Veliki čitalnici NUK potekala podelitev Čopovih nagrad, ki jih podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije za izjemne dosežke v knjižničarstvu. Ponosni smo, da bosta dve nagradi ostali tudi v naši knjižnici

Posvet Pis(a)na kulturna dediščina

Kamra.si, 14. november 2017 ― Vabimo vas na posvet Pis(a)na kulturna dediščina, ki bo potekal  v petek, 1. decembra 2017,  v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. Posvet organizirata Osrednja knjižnica Celje in Društvo bibliotekarjev Celje z namenom osvetliti problematiko pisne kulturne dediščine v knjižnicah, opozoriti na nedorečeno zakonodajo v zvezi z varovanjem kulturne dediščine v slovenskih knjižnicah, na zapleten in dolgotrajen postopek razglasitve kulturnega spomenika ter neprepoznavnost in nerazumevanje arhivske oziroma muzealske vloge knjižnic.

Posvet Pis(a)na kulturna dediščina

Kamra.si, 3. oktober 2017 ― Vabimo vas na posvet Pis(a)na kulturna dediščina, ki bo potekal  v petek, 1. decembra 2017,  v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. Posvet organizirata Osrednja knjižnica Celje in Društvo bibliotekarjev Celje z namenom osvetliti problematiko pisne kulturne dediščine v knjižnicah, opozoriti na nedorečeno zakonodajo v zvezi z varovanjem kulturne dediščine v slovenskih knjižnicah, na zapleten in dolgotrajen postopek razglasitve kulturnega spomenika ter neprepoznavnost in nerazumevanje arhivske oziroma muzealske vloge knjižnic.
Maks Veselko praznuje 90 let

Maks Veselko praznuje 90 let

Biblio terminologija, 18. november 2016 ― Zadnje dni oktobra je praznoval častitljivi jubilej, devetdeseto obletnico, naš kolega Maks Veselko, znani slovenski bibliotekar, prevajalec in romanist. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bil kolega bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici kot katalogizator, vodja AIK, pomočnik ravnatelja NUK in vodja časopisnega oddelka. Več nas je takih poznih srednjih let, ki smo z njim sodelovali na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na Filozofski fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bil še po upokojitvi več let zelo aktiven, največ pa je verjetno bibliotekarjev srednje in tudi že starejše generacije, ki jim je predaval in bil mentor najprej na Pedagoški akademiji in kasneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predaval do leta 1991. Vsem pa je zapustil isti pečat in nepozabni vtis vedno dobrovoljnega in veselega, skoraj razigranega kolega. Živ dokaz, da rek Nomen est omen pri njem prav zares drži! Vedno poln domislic in anekdot o sebi in svojih kolegih se je znal od srca in nezadržano nasmejati, tudi sebi in svojim napakam. Nepozabni so zato trenutki, ko je sredi resnega strokovnega dela, tako malo za sprostitev, izbruhnila skoraj mladostniško nagajiva razposajenost skupine "starih" bibliotekarskih kolegov (Maks Veselko, Jože Munda in Branko Berčič), da smo mlajši najprej kar osupnili, ko pa smo se jih navadili in začeli bolje razumevati njihov humor, smo komaj čakali naslednjo pavzo . . . Poznamo ga kot prvega urednika strokovne revije Knjižnica, avtorja prvih učbenikov in priročnikov za bibliotekarje ter prvega pomembnega prevajalca bibliotekarske literature, predvsem mednarodnih standardov ISBD, s čemer je utiral pot oblikovanju in utrjevanju rabe strokovnega izrazja. Zato smo tako priljubljenega sodelavca in široko razgledanega ter v terminologiji podkovanega bibliotekarja in jezikoslovca z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske termin

Dela se, da se kaj naredi!

Biblioblog, 10. junij 2016 ― Pred šestimi leti sem se, kot sveže zaposleni v (visokošolski) knjižnici, včlanil v lokalno Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Hitro sem ugotovil, da se na sestankih (ki jih večinoma sploh ni bilo), govorijo same floskule in so popolna izguba časa. Ko se je izvolilo novo vodstvo, sem bil zelo dejaven, pomagal sem dobiti novega brezplačnega ponudnika spletnega prostora, pomagal sem postaviti novo spletno stran DBL in se dogovoril tudi za oblikovanje novega logotipa. Postavil sem tudi Facebook (še vedno javna skupina namesto strani) in Twitter profil (zadnja objava 6. marec 2014). Udeležil sem se več konferenc ZBDS. Pred dvema letoma sem celo sodeloval s prispevkom in delavnicami. Za stroko sem naredil precej stvari, ki so vidne še danes.Kmalu sem opazil težave: Zaradi pomanjkanja obveščanja javnosti ob občnem zboru ter vsesplošnega pomanjkanja novic na spletni strani sem po dveh letih (pred 4 leti) prekinil sodelovanje z DBL. Uporabljala se je neka mailing lista, za katero nihče ne ve, kdo jo upravlja, kje se prijaviš in kako odjaviš. Upal sem, da se bodo stvari premaknile na bolje. Pa se niso! Mislil sem, da je bila težava v tem, da novice niso prihajale v javnost zaradi tega, ker ni bilo možnosti. Te možnosti sem jim pomagal ustvariti, novic in informacij o delovanju pa še vedno ni!Članstvo v društvu mi v teh letih pri mojem strokovnem razvoju ni popolnoma nič koristilo. Do "strokovnih" bibliotekarskih društev sem tako v zadnjih 4 letih ostal neopredeljen, njihovo "delo" sem ignoriral. A v tem času sem opazil, da takšno delovanje ne more koristiti nobenemu v stroki!V zadnjih 6. letih nisem slišal ničesar o povezovanju, nobenega vabila na kakšne zanimive in koristne dejavnosti nisem dobil. Kje so debate o katalogu, ki je star 30 let, pomanjkljiv, nima nobenih modernih funkcij in sploh ni uporaben in uporabniku prijazen? UDK? Makerspace, 3D tiskalnikih, multimedijskih video studiih? Zaposlovanju? Zvočne knjige? Mednarodno sodelovanje? Repozitoriji, Open access? Ne sam

Komu služi ZBDS?

Biblioblog, 7. junij 2016 ― Ob obisku zadnjega srečanja ZBDS sem izgubil vsakršno iluzijo, da osrednje bibliotekarsko združenje dejansko dela v korist nas, knjižničarjev. Še manj pa dela v korist uporabnikov knjižnic.Da bi se zares prepričal, sem predsednico ZBDS, dr. Sabino Fras Popovič 25. 4. zaprosil za vpogled v zapisnike organov zveze.Predsednica mi je takoj napisala: "v skladu s statutom so te informacije dostopne članom ZBDS." Zapisnikov še nisem videl.Gre za očitno kršitev 111. ter 113. člena statuta ZBDS.Statut nikjer ne omejejuje dostopnost na člane - VSA javnost ima pravico do zapisnikov VSEH organov zveze (Seje Občnega zbora so sicer edine dostopne na spletu, Seje Upravnega odbora, Seje Strokovnega odbora). Glede pravice do zapisnikov sekcij je sicer situacija malo bolj meglena (sekcije so delovna telesa in v Statutu niso našteti kot organi), a sem prepričan, da je potrebno posredovati tudi te, saj gre za delovanje Zveze.Vendar sem po hitrem iskanju po pravilnikih društev našel člen Pravil Društev bibliotekarjev Ljubljana, ki v 9. in 10. členu nespodobno omejuje pogled v zapisnike samo na člane društva. So predsednici preveč (narobe) prišepetovali iz DBL? Je zamešala osnovne dokumente? Je lagala?S tem je po mojem mnenju predsednica zagotovo kršila tudi 3., 5., 6., 8. in 9. člen etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.Dolgoletni član DBL me je opozoril, da lahko Formalno, po dikciji 63. člena Statuta ZBDS, sproži postopek pred Častnim razsodiščem le član ali organ zveze. Nisem ne eno ne drugo. Člani zveze so trenutno samo področna društva, npr. DBL, fizične osebe pa ne. Posamezniki smo lahko le člani področnih društev. Ista omejitev velja tudi za nekatere druge formalne poti (npr. predlogi za nekatera priznanja). To pomeni, da si uporabniki knjižnic sploh ne morejo pomagati z etičnim kodeksom in da častno razsodišče deluje popolnoma drugače kot v primerljivih združenjih (npr. Novinarsko častno razsodišče) Seveda tudi častna razsodišča "področnih društev" rešujejo le "na podlagi

Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Biblioblog, 25. april 2016 ― Na "strokovni" razpravi Naše knjižničarstvo, ki jo je ta četrtek ob neprimerni uri organiziralo Društvo Bibliotekarjev Ljubljana (DBL), je sodelovala tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev (ZBDS) dr. Sabina Fras Popović.Razprava je bila zelo raznovrstna in na trenutke komična, ključne stavke sem objavil na Twitterju (seznam je v obratnem vrstnem redu - berite ga od spodaj navzgor):#Našeknjižničarstvo Tweets!function(d,s,id){var js,fjs=d.getElementsByTagName(s)[0],p=/^http:/.test(d.location)?'http':'https';if(!d.getElementById(id)){js=d.createElement(s);js.id=id;js.src=p+"://platform.twitter.com/widgets.js";fjs.parentNode.insertBefore(js,fjs);}}(document,"script","twitter-wjs");Zame je večina teh izjav žalitev strokovnega dela knjižničarjev.Za mlajše knjižničarje, ki vstopajo v stroko, regijsko razdrobljena knjižničarska društva s posebno krovno organizacijo zagotovo niso zanimiva, saj nimajo od članstva prav ničesar.Ko je predsednica DBL pozvala občinstvo, naj povemo, kje nas čevelj žuli, sem predstavil nekaj mojih misli o delovanju ZBDS: Komunikacija ZBDS je porazna. Če bi kdo slučajno želel postati nov član, ga spletna stran ZBDS od tega takoj odvrne. Najnovejši zapisniki sej UO, sekcij in strokovnega odbora so iz leta 2012, nekateri celo z letnico 2008.  Koledar nima nobenih dogodkov. V javnosti se ZBDS sploh ne oglaša.  Pri najavljeni stavki knjižničarjev se je objavilo le nek (medel) dopis.  Tudi direktor neke velike ljubljanske knjižnice je ugotovil, da nima nobenih koristi od članstva. Pa se mu sploh ni odgovorilo. Sekcija za promocijo in marketing pa sploh nima članov! Plan ZBDS je pravzaprav copy paste iz leta v leto (od leta 2012 ni velike razlike med njimi). Torej se cilji ali ne dosegajo ali pa se ne določa novih. Spletne strani revije Knjižnica sta dve in nihče ne ve, katera je "uradna" ali posodobljena. Člani uredniškega odbora so napisani na več različnih koncih, celo z različnimi člani. Spletne strani posameznih društev in sekcij so š

Strokovna razprava Naše knjižničarstvo

Biblioblog, 6. april 2016 ― Društvo bibliotekarjev Ljubljana prireja strokovno srečanje “Naše knjižničarstvo.” Geslo knjižničarske krovne organizacije, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je “Zakaj Bi Delali Sami – raje delajte z nami,” zato vas vse vljudno vabimo na strokovno razpravo o razvoju knjižničarstva in programu ZBDS. Uvodoma bo predsednica ZBDS dr. Sabina Fras Popović predstavila program ZBDS za letošnje leto in v razpravo ponudila izhodišča za nadaljnje delo. V nadaljevanju pa ste prav vsi vabljeni k izmenjavi mnenj in idej za naše prohodnje aktivnosti. Morebitna vprašanja lahko pošljete tudi v naprej preko e-pošte info@dbl-drustvo.si.Srečanje bo v četrtek, 21. aprila 2016 ob 13. uri, v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana).Kotizacije ni. Zaradi lažje organizacije dogodko pa prosimo za spletno prijavo preko spletnega obrazca. Povzeto s spletne strani DBL.
še novic