Film o <mark>Kombinatkah</mark> decembra na filmskem festivalu v Aurovilleu

Film o Kombinatkah decembra na filmskem festivalu v Aurovilleu

Misli, 27. november 2017 ― Dokumentarni film o ženskem pevskem zboru Kombinat, ki je premiero v Slovenski kinoteki doživel v začetku lanskega leta, bodo decembra predvajali na filmskem festivalu Auroville v Indiji, so na svoji spletni strani napovedale članice zbora. Peta izdaja festivala v istoimenskem južnem indijskem mestu bo potekala med 16. in 23. decembrom.

UPORne pesmi na benefitu v Rogu

ŽPZ Kombinat, 14. september 2017 ―   Rog rabi podporo, zato bomo Kombinatke in FPZ Z’borke v petek, 22. 9. 2017, s pričetkom ob 20h, zapolnile prostor s pesmimi upora.  Na dogodku se bodo zbirali prostovoljni prispevki za sodne stroške v tožbah MOL proti ROGovcem. Vabljeni!

NE doplačilom za hormonsko kontracepcijo!

ŽPZ Kombinat, 12. september 2016 ― Tudi Kombinatke smo se pridružile pozivu Ženskega lobija Slovenije, proti uvajanju plačevanja hormonske kontracepcije. Ostro nasprotujemo tovrstni odločitvi, ki jo je ZZZS prvič poskušal spraviti skozi leta 2013 in zdaj znova, ker pomenil kršenje ustavne svoboščine o svobodnem odločanju o rojevanju otrok in Zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu. Ustava in ta zakon jamčita […]
KSENIJA JUS: KATEDRALA LJUBEZNI

KSENIJA JUS: KATEDRALA LJUBEZNI

Radio Študent, 12. julij 2016 ― Samozaložba, 2016   Ksenija Jus deluje na glasbeni sceni že dobrih 20 let. Glasbenica je v tem času preizkusila različne sestave, s PopOvni, NO Phobia Orchestra, Kombinatkami izdala deset plošč, leta 1996 nastopila z Link der Wasser na Novem Rocku, se uveljavila kot kantavtorica, sodelovala pri ustanovitvi festivala Kantfest. Je skratka zelo družbeno angažirana posameznica tako posredno skozi glasbo kot tudi sicer. V osemdesetih se je je val slovenskega panka močno dotaknil in ji hkrati vzbudil željo po večji vpletenosti. Glasbenica, kritična do političnih struktur, do iger moči, pohlepa, skozi besedila osvetljuje delavsko-socialne probleme, družbene nesprejemljivosti, problematiko kapitalizma, birokratizacije, strahu in tako naprej. Zdi se, da je outsider glasbene industrije, promocija ji je tuja, zadnja leta izdaja predvsem v samozaložništvu. Dolgoletno ustvarjanje, katerega skladbe so postopoma kapljale na plano, je počasi in brez prevelike medijske pozornosti doživljajo tudi razne osvežene izdaje na kompilacijah. Zadnje štiri izdaje so za poslušanje dostopne na njeni spletni strani, do starejših je že teže priti. O njeni aktualnosti priča koherentna izdaja iz leta 2014 Pozdravi iz Slovenije, ki združuje skladbe iz različnih obdobij njenega ustvarjanja. Zbirka je hkrati zanimiv presek časa, ki je tudi na nek način univerzalen, glasbenica namreč pristopa oziroma dostopa do poslušalca ravno preko izpovedi osebnih stisk, ki reflektirajo obče družbene problematike. Še do nedavnega je njeno ustvarjanje bilo prežeto s protestom, direktno kritiko, njena Pesem upora, ki jo izvaja skupaj s pevskim zborom Kombinat, tudi njenim siceršnjim kolektivom, in Buldogi, je postala celo himna ob vseslovenskih vstajah pred štirimi leti, 2014 je nastala Free Pussy Riot, njeno starejše ustvarjanje pa tako ali tako brez vsakršnega zadržka sledi neusmiljeni kritiki sistema. V 2015 se zdi, da je ubrala drugačen pristop že z Enciklopedijo človeka in soljudi, še bolj radik
Ko delamo, pojemo ...

Ko delamo, pojemo ...

Radio Študent, 10. junij 2016 ― Če bi iskali stično mesto ene izmed paradigmatskih industij 19. stoletja, tekstilne industrije, in ene izmed paradigmatskih industrij 20. stoletja, računalniške industrije, bi to lahko bila le ena sama stvar: Jacquardov tkalni stroj. Izum francoskega tkalca in trgovca Joseph Marie Jacquarda, na katerem so bili vzorci tkanja programirani z naluknjanimi karticami, je poleg tekstilne zaznamoval tudi zgodnjo fazo razvoja računalniške industrije. Tovrstna tehnološka zgodovina, ki skuša misliti skupno mesto dveh paradigmatskih industrij, pa je izhodišče avdiovizualnega performansa Atlas podrhtavanja. Več o sami zgodovini performansa, Ivana Ivković, ena izmed soustvarjalk dogodka. Izjava Nanašajoč se na zgodovino tekstilne industrije nastanek zgodnje industrializacije, ki je sledeč iskanju poceni delovne sile, pesmi moških zamenjala za pesmi najcenejših od najcenejših svobodnih delavcev, žensk in otrok, označuje prav Jacquardov izum. Izjava Skupno tehnološko mesto prehoda iz industrijske v postindustrijsko, iz tekstilne v računalniško industrijo, pa bi lahko znotraj performansa verjetno bolj kot prikaz tehnološke diskontinuitete mislili kot prikaz izkoriščevalske kontinuitete. Pa ne da bi se spraševali, kaj si ob programiranju poje sodobni evropski beli prekarni delavec, temveč da so pesmi žensk in otrok pridušene znotraj švicfabrik t.i. tretjega sveta. Na performansu Atlas podrhtavanja, ki se v okviru projekta Corners Triangle kani drevi ob devetih zgoditi v prostorih Cirkulacije 2, bo vključen tudi posnetek petja Kombinatk, ki so ga skupaj ustvarili na včerajšnji glasbeni delavnici.

Prešerno z žlico nad žico

ŽPZ Kombinat, 9. februar 2016 ― Trnovo tokrat ni bilo »kraj nesrečnega imena«, saj smo ga Kombinatke z glasbeniki, naši gostje in prijatelji ter prijateljice napolnili s petjem, plesom in druženjem ob dobri hrani. V soboto, 30. januarja smo se v poznih popoldanskih urah začeli zbirati v trnovskem KUD France Prešeren in pripravljati vse potrebno za že tradicionalni dogodek Zlata žlica, [...]

Muzikal in politični film obenem

Večer, 13. januar 2016 ― V Slovenski kinoteki so v ponedeljek premierno predvajali dokumentarni film o ženskem pevskem zboru Kombinat. Po besedah novinarja Ervina Hladnika Milharčiča, ki je vodil pogovor z avtoricami filma po projekciji, je film muzikal in politični oziroma družbenokritični dokumentarec obenem.Zbor pevk, ki se imenujejo Kombinatke, je nastal na dan upora 27. aprila 2008, ko se je skupina deklet zbrala na ustanovni skupščini v ljubljanskem Rogu. Bilo jih je 21 in že takoj so si bile edine, da bodo pele pesmi upora in zasledovale štiri vrednote: solidarnost, tovarištvo, pogum in pokončnost, se v filmu začetkov zbora spominja članica Maksimiljana Ipavec.O uporu in vlogi Kombinatk so v dokumentarcu, ki so ga tri leta snovale avtorice Zvonka T. Simčič, Valeria Wolf Gang in Urša Bonelli Potokar, spregovorile sociologinje Renata Šribar, Vesna Leskošek in Tanja Rener. Šribarjeva je opozorila na pomen zbora v času vstajniških gibanj, pri čemer je spomnila, da je zbor nastal že veliko pred njimi ...

Matere, ki morajo pomiriti svoje otroke

Večer, 13. januar 2016 ― Na vprašanje Hladnika Milharčiča, zakaj so se odločile za film, ki v središče postavlja zgolj ženske, je Simčičeva odvrnila, da so želele povedati zgodbo o ženskah, ki jo pripovedujejo ženske.Na novinarjevo opažanje, da je dokumentarec kljub tematiki upora poln pozitivnih čustev, pa je odgovorila Valeria Wolf Gang s prispodobo. "Kombinatke smo hotele predstaviti kot matere, ki morajo pomiriti svoje otroke - gledalce in jim zagotoviti, da upanje še vedno ostaja."
Dokumentarec o <mark>Kombinatkah</mark>

Dokumentarec o Kombinatkah

Mladina, 11. januar 2016 ― V Slovenski kinoteki bo danes, 11. januarja ob 19.00 premiera dokumentarnega filma Kombinat, o istoimenskem ženskem pevskem zboru, ki so ga posnele Zvonka T Simčič, Valerie Wolf Gang in Urša Bonelli Potokar, nastal pa je v produkciji Zavoda CCC. Po projekciji se bo z avtoricami pogovarjal novinar Dnevnika  Ervin Hladnik Milharčič.
še novic