Slovenijo bo na 58. beneškem bienalu zastopal Marko Peljhan

Slovenijo bo na 58. beneškem bienalu zastopal Marko Peljhan

Misli, 20. april ― Slovenijo bo na 58. beneškem umetnostnem bienalu 2019 zastopal umetnik in raziskovalec Marko Peljhan, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo. Njegov projekt za slovenski paviljon bo rezultat večletnega raziskovalnega dela. Kustos predstavitve bo Igor Španjol, sicer kustos Moderne galerije za sodobno umetnost.
V <mark>Moderni</mark> <mark>galeriji</mark> bodo podelili Jakopičevo nagrado in priznanji

V Moderni galeriji bodo podelili Jakopičevo nagrado in priznanji

Misli, 12. april ― V Moderni galeriji bodo drevi podelili nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2018. Jakopičevo nagrado, najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, letos za življenjsko delo prejme akademski kipar Dušan Tršar. Priznanji pa bosta prejela umetnika srednje generacije, akademska kiparka Polonca Lovšin in akademski slikar Viktor Bernik.
Nagrade in priznanja Riharda Jakopiča

Nagrade in priznanja Riharda Jakopiča

Mladina, 10. april ― V Moderni galeriji bodo 12. aprila podelili nacionalne nagrade za likovno in vizualno umetnost. Dobitnik letošnje nagrade Riharda Jakopiča je Dušan Tršar, eden najpomembnejših predstavnikov modernega kiparstva v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije, ki je prostor kiparstva, skupaj z neokonstruktivisti, razširil tako miselno v smislu izgube specifičnosti medija kot tudi povsem konkretno z izbiro novih...
Lišček: knjiga, ki govori tudi o Fabritiusovi sliki

Lišček: knjiga, ki govori tudi o Fabritiusovi sliki

Konteksti (Tomaž Bešter), 5. april ― vir slike: emka.si Pred leti je v zbirki Modernih klasikov izšla nenavadna zgodba o umoru, ki ga je zagrešila skupina mladih nadebudnih študentov, ki so klasično filologijo in antičnega duha brali zelo resno. Pri tem pa pozabila na občutja razrešitve in pomiritve odnosov do sebe in vseh ostalih vpletenih. Zgodba, ki se začne kot kriminalka in konča malodane kot tragedija je pri vseh, ki sem jim porinil knjigo v roke, doživela odličen sprejem. Pišem seveda o Donni Tartt in njeni kultni Skrivni zgodovini. In ker še danes odzvanja, sem se kakopak razveselil tudi Liščka. Njenega s Pulitzerjem nagrajenega romana iz 2013. V vsej njegovi debelini. Lišček je iskriva knjiga, ki si vzame čas za razvoj zgodbe glavnega lika. Ta je razmišljujoče zastavljena pripoved z dobro nastavljenim moralnim diskurzom, v katerem se odvija Theova življenjska usoda. Knjiga, za katero se zdi, da na nek način poteka ravno obratno od Skrivnostne zgodovine. Tu se začne s tragedijo in konča s smrtjo, a slednje seveda ne v tem neposrednem smislu. Pač pa s koncem nekega lika, ki utemelji svoje početje z vehementnim rezom, s kakršnim je opravil z mnenjem o samem sebi. O tem, kaj in kako je počel stvari. Vprašanje je le, ali odgovarja sebi ali nam. Konec Theove pripovedi in konec Liščka je izjemno pomemben za razumevanje zgodbe, a še zdaleč ne le to. Marsikaj namreč počiva tudi na začetku te zgodbe. Zato lepo po vrsti. »To je najbrž čisto prva slika, ki sem jo zares vzljubila« …  Bodimo si povsem jasni. Lišček je izvrstno in zrelo napisano delo, ki je najbrž terjalo ogromno kondicije, da je napisano tako, kot je. Razteza se na krepkih osemsto osemdesetih straneh, kar bo verjetno kakega bralca tudi odvrnilo. A tule bojazni ni, strani letijo in pripoved ni spisana tako zgoščeno, da bi terjala bralno konstrukcijo popolne odsotnosti vseh zvočnih motilcev. Spremljamo zgodbo Thea, trinajstletnika, ki z mamo pristane v domačem New Yorku v galeriji, na ogledu čudovitih slikarij, med katerimi je tu

Predavanje Marko Rusjan 1968: rojstvo nove levice | Novica

13. brat, 3. april ― V petek, 6. 4. 2018, v Kulturnem centru Mostovna nadaljujemo s serijo predavanj Rdeči petki, ki se bo tokrat vrnila 50 let nazaj, v prelomno leto 1968. Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla velike spremembe v gospodarstvu, izobraževanju, umetnosti in politiki. Mladina je začutila splošno okostenelost izobraževalnih institucij, družbene manjšine so pospešile boje za enakopravnost, večina afriških držav se je osamosvojila, država blaginje, sad zgodovinskega kompromisa med desnico in levico, je omogočala mirno potrošniško življenje. Ob vseh teh družbenih premikih je vzniknila nova levica, ki si je zadala cilj osvoboditi posameznika od tradicionalnih vezi institucij in kapitalističnega sistema. Leta 1968 so napetosti izbruhnile na površje, študentski upori so zamajali režime. Želja po svobodi je premagala strah. Na predavanju bomo skušali ugotoviti, kaj je dediščina radikalnih idej in gibanj leta 1968. Marko Rusjan je mag. pravnih znanosti, pomočnik direktorice Moderne galerije, član hardkor veteran zasedbe Iamdisease, član kolektiva 13.brat, občasni publicist in član stranke Levica Po predavanju sledi glasbeni after z DJ Jaša Bužinel, ki se bo poigraval z glasbeno dediščino rock glasbe, ki se je prebila v ospredje ravno v 60. letih.
DUŠAN KIRBIŠ / IZ ATELJEJA

DUŠAN KIRBIŠ / IZ ATELJEJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 31. marec ― Serija malih razstav Iz ateljeja, ki ponujajo presek ali predstavitev najnovejše produkcije umetnikov in umetnic, vključenih v stalno razstavo Moderne galerije 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi, se v letošnjem letu nadaljuje z vpogledom v delo Dušana Kirbiša. Ta je na stalni razstavi predstavljen v sklopu osemdesetih let z delom Resnica onstran vidnega (1988, akril na platnu).Razstava postavlja v ospredje za Dušana Kirbiša dokaj značilno problematiko slikarstva in morebitnega izstopa iz tega medija. Kot že prejšnje razstave je tudi ta plod sodelovanja med umetnikom in kustosom dr. Marka Jenka. The series of small-scale exhibitions entitled From the Studio of… presents cross-section views of recent production by artists whose works are included in the Moderna galerija’s permanent exhibition 20th Century. Continuities and Ruptures. This year the series continues with a presentation of Dušan Kirbiš, who is featured in the permanent display in the section dedicated to the art of the 1980s with Truth Beyond the Visible (1988, acrylic on canvas). Kirbiš’s exhibition foregrounds the artist’s characteristic explorations of painting as a medium and the possibilities of going out and beyond it. Like the previous exhibitions in the series, this one is a result of close collaboration between the artist and the curator Marko Jenko, PhD.

Marij Pregelj: Retrospektiva

Koridor, 22. marec ― Marij Pregelj, Stisnjeni človek, 1966, Moderna galerija. Foto: Dejan Habicht / Moderna galerija, Ljubljana     V četrtek, 14. decembra 2017, se je odprla razstava enega največjih predstavnikov figuralnega modernizma jugoslovanskega prostora, ki z naborom del iz beograjskega muzeja Savramene umetnosti in slovenske Moderne galerije, ta sta si leta 1986 enakovredno razdelila njegova slikarska dela, […] The post Marij Pregelj: Retrospektiva appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Odprtje razstave MONUMENT – DRAGO TRŠAR. Risbe na japonskem papirju

Galerija Murska Sobota, 2. marec ― Druga razstava v projektu, ki je posvečen praznovanju 90-letnice Draga Tršarja. Širokemu opusu umetnika se poklanjamo s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav, združenih v medinstitucionalnem projektu, pri katerem sodelujejo Moderna galerija Ljubljana, Galerija Božidar Jakac, Galerija Murska Sobota, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Koroška galerija likovnih umetnosti, Mestna galerija Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane […]
še novic