NUK, 2. april ― Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli. Že 250 let.   [razstave] [dogodki] [250 zakladov] V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774, ko je bilo po odločitvi Marije Terezije v javno uporabo namenjenih prvih 637 knjig. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Knjige iz knjižnic razpuščenega jezuitskega reda so predstavljale začetne zbirke marsikatere javne knjižnice takratnega cesarstva. Med njimi je bila tudi licejska knjižnica v Ljubljani. Letos tako v Narodni in univerzitetni knjižnici praznujemo 250 let odločitve za dostop do pisane besede in znanja. Odločitve za pot pismenosti, pot branja in družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločitve za družbo znanja in kulture. Tej odločitvi je sledilo 250 let požrtvovalnega dela za kulturni in znanstveni razvoj naroda skozi zbiranje, ohranjanje in posredovanje knjižničnega gradiva. Skozi vso svojo zgodovino je knjižnica delovala kot razvijujoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanjem novih znanj in vse do danes knjižnica spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove na našem ozemlju. Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Univerzitetna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica pišejo zgodbo neprekinjene skrbi za uporabnike in gradivo: vse od prvih dni po odprtju, ko je knjižnica sprejela le 14 dnevnih bralcev, do sodobnega časa, ko NUK letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov. Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Četrt tisočletno zbiranje danes sestavljaja teme