Video <mark>portreti</mark> čebelarjev in čebelark na Slovenskem

Video portreti čebelarjev in čebelark na Slovenskem

SEM, 18. april ― V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno, z njim je povezana tudi bogata materialna in nesnovna kulturna dediščina; zadnja se kaže skozi znanje, veščine in vrednote čebelarjev. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) jo bomo predstavili na razstavi Kjer so čebele doma,  ki jo v odpiramo 7. junija 2018. Ob razstavi zbiramo raznovrstno gradivo, tudi filmsko, prav tako pa nas vizualno gradivo zanima ob vpisovanju čebelarstva v Register nesnovne kulturne dediščine. Pregled dokumentarnih filmov pokaže, da so nosilci veščin čebelarjenja redko v središču filmske zgodbe, zato smo se v SEM odločili spodbuditi snemanje video portretov čebelarjev in čebelark ter njihovega odnosa do čebel in čebelarjenja. Pri koordinaciji varovanja nesnovne kulturne dediščine namreč opažamo, da imajo nosilci dediščine veliko željo po dokumentiranju svoje dediščine in pogosto tudi potrebna znanja. Vabimo vas torej, da posnamete video portrete čebelarjev in čebelark vseh starosti, v tradicionalnih in urbanih prostorih Slovenije. Čebelarji ali čebelarke naj bodo posneti v svojem delovnem okolju, portret naj lovi ravnotežje med prikazom delovnih postopkov in razkrivanjem odnosa do čebelarjenja in čebel: od koga so se naučili znanj o čebelarstvu, kako so jih sami razvijali naprej in komu jih predajajo, kaj jim čebelarjenje pomeni in kako je udeležena družina ter kako je njihovo delovanje vpeto v skupnost, društva ali zveze. Ob snemanju priporočamo enotnost časa in prostora: čebelar ali čebelarka naj govorita med delom v okolju, kjer poteka njuna dejavnost; video portret pa seveda lahko sestavlja več zaporednih prizorov, posnetih na različnih prizoriščih, če tako terjajo delovni postopki. Video filmi naj predstavijo pristno zvočno podobo in energijo čebelarjenja, predvsem skozi zvoke naravnega in kulturnega okolja. Izdelke opremite z naslovom in na koncu navedite podatke o avtorjih. Video portreti naj bodo dolgi od 5 do 10 minut. Priporočeni format je mp4, velikost filma pa od 200 do 1000 Mb.
Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak

Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak

Mladina, 13. april ― Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega...
Kaveljci, korenine in <mark>portreti</mark> v družinskem albumu

Kaveljci, korenine in portreti v družinskem albumu

LUD Literatura, 12. april ― Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko, … etc., prepeva Predin in nas spomni na neke davne migrantske tokove, na katere še pod povrhnjico kljuva spomin, in nekaj podobnega piše tudi nobelovka Munro, samo v prozi in seveda ne o kakšnih zakarpatskih nomadskih plemenih, temveč o svojih škotskih prednikih in njihovem preseljevanju v Ameriko.
Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je...

Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je...

Hiša kulture v Pivki, 26. marec ― Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je latinski izrek, ki pomeni spominjaj se smrti, v umetnosti pa se uporablja za oznako del, ki tematizirajo smrtnost ljudi in minljivost sveta nasploh. Tema memento mori se v likovni umetnosti običajno predstavlja z značilnimi simboli, kot so lobanja, peščena ura, sveča, sadje, rože, Sonja Vulpes pa v prvi plan postavlja figuralno motiviko. Figure in portreti, napol skeletni in napol meseni, so prispodoba za nas same, sedaj, ob smrti in po njej. Ponekod jih spremljajo križi, rože in sveče kot asociacija na konec, obenem pa kot simbol upanja. Element humorja, ki je prisoten v nekaterih od teh del, skuša prikazati smrt, bolj kot nekaj strašljivega in dokončnega, igrivo, kot nov začetek po koncu. Umetnica navdih za motive na temo memento mori črpa iz vsakdanjega življenja, lastnih strahov in razmišljanj o tem, kdo smo in kam gremo. Temo predstavlja v grafičnih delih velikih formatov v tehniki kolagrafije, ki jih spremljajo preproste monotipije manjšega formata.Sonja Vulpes s pravim imenom Sonja Grdina (1986) je zaključila študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njeno glavno področje ustvarjanja je risba, ki zaživi samostojno, kot umetniška grafika in kot tatu. Od 2014 sodeluje z založbo 585 ZINES, ki se ukvarja z izdajo zinov v manjših nakladah. Njeno ustvarjanje je razpeto med ateljejem na Krasu in bivališčem v Ljubljani.https://www.instagram.com/sonjavulpes/http://sonjavulpes.tumblr.com/
še novic