(FOTO) Zvezdna noč: Emmyji dobili nove lastnike

(FOTO) Zvezdna noč: Emmyji dobili nove lastnike

Večer, 18. september ― V nedeljo so v Los Angelesu podelili nagrade za dosežke televizij in drugih kanalov emmyje. Nagrado za najboljšo dramsko serijo in scenarij v tej kategoriji je prejela Deklina zgodba, kot najboljša igralka pa je bila nagrajena tudi Elisabeth Moss. Poleg Dekline zgodbe sta bila v ospredju še serija Majhne laži ter variete Saturday Night Live. epaSterling K Brown"> epa Sterling K Brown Na podelitvi letošnjih emmyjev so bile v ospredju politične teme, tako glede nagrajenih vsebin kot tudi na odru. Serija Deklina zgodba (The Handmaid's Tale) prinaša temačen portret avtoritarne Amerike. Poleg nagrad za najboljšo dramsko serijo in nagrajeno glavno igralko je Bruce Miller prejel emmyja za scenarij v kategoriji drame, Ann Dowd pa je slavila za najboljšo stransko igralko v dramski seriji. V tej kategoriji je za najboljšega igralca obveljal Sterling K Brown (This Is Us). Nina PrommerKate McKinnon"> Nina Prommer Kate McKinnon Predvsem je bil tarča številnih šal, ki so jih stresali na odru, aktualni ameriški predsednik Donald Trump. Povezovalec večera Stephen Colbert je že na začetku prireditve dejal, da je nemogoče zanikati, kako močan vpliv je imel Trump na aktualno produkcijo. Prav na račun parodij na Trumpa je emmyja za najboljšo varietejsko oddajo prejela ekipa oddaje Saturday Night Live. Iz ekipe sta bila za moško in žensko stransko vlogo v kategoriji komedija nagrajena tudi Alec Baldwin, ki je v minulem letu Američane zabaval z oponašanjem Trumpa, in Kate McKinnon, za gostujoča igralca v omenjenem varieteju pa sta bila nagrajena Melissa McCarthy in Dave Chappelle. Jimmy MorrisZoe Kravitz"> Jimmy Morris Zoe Kravitz V ospredju nedeljske podelitve je bila tudi HBO-jeva serija Majhne laži, ki je med drugim osvojila emmyja za najboljšo miniserijo in režijo v tej kategoriji (Jean-Marc Vallee), Nicole Kidman je prinesla nagrado za najboljšo igralko, nagrado za najboljšega igralca in igralko v stranski vlogi pa Alexandru Ska

Kritiško-novinarski seminar 9. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije: Film o pionirju slovenskega lutkarstva

Koridor - križišča umetnosti, 15. september ― Foto: Boštjan Lah / LGM V sklopu spremljevalnega programa Bienala lutkovnih ustvarjalcev smo bili priča lutkovnemu gledališču v filmski obliki. Lutkarstvo v Sloveniji ima zanimivo zgodovino, kar ponazori tudi prvo javno predvajanje dokumentarnega filma Klemenčič in njegov Gašper, ki portretira akademskega slikarja in lutkarja Milana Klemenčiča. Poudarja njegovo osrednjo vlogo za slovensko lutkarsko ustvarjanje in […] The post Kritiško-novinarski seminar 9. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije: Film o pionirju slovenskega lutkarstva appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Mladina, 14. september ― V Kinu Šiška bo nastopila po mnenju kritikov najboljša britanska punk zasedba Bad Breeding. V Umetnostni galeriji Maribor bodo odprli retrospektivno razstavo grafika in likovnega pedagoga Bojana Golije. V Cankarjevem domu bo na ogled dokumentarni film Boris Pahor: portret svobodnega človeka v režiji francoske avtorice Fabienne Issartel, ki je film snemala osem let.
Festival slovenskega filma, več lokacij, Portorož

Festival slovenskega filma, več lokacij, Portorož

Mladina, 8. september ― Na jubilejnem, dvajsetem Festivalu slovenskega filma si bomo lahko ogledali 97 filmskih del. Festival bo odprl film Marka Naberšnika Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, pred katerim bodo zavrteli portret letošnjega Badjurovega nagrajenca, producenta Francija Zajca. Za nagrade vesna se med drugim potegujejo še novi igrani celovečerec Janeza Burgerja Ivan, pa Družinica Jana Cvitkoviča, Rudar Hanne Slak,...
A Quiet Passion (2016)

A Quiet Passion (2016)

Filmski kotiček, 7. september ― Slo naslov: Tiha strast Država: VB, Belgija Jezik: angleščina Leto: 2016 Dolžina: 125',  Imdb Žanri: biografija, drama Slo recenzija: Mladina, Koridor, RTV SLO MMC  Režija: Terence Davies Scenarij: Terence Davies Igrajo: Cynthia Nixon, Jennifer Ehle, Keith Carradine, Emma Bell, Duncan Duff, Jodhi May, Catherine Bailey [SLO] Emily Dickinson je večino življenja preživela na posestvu staršev v mestecu Amherst v Massachusettsu. Pisala je dnevno, vsako noč, a je bil le neznaten fragment te poezije objavljen v času njenega življenja. Bila je plaha, a polna iskrivega smisla za humor. Njeno življenje je prevevalo tiho dostojanstvo; njeno poezijo izjemna veličina. Vsa groza in lepota sveta sta tu skrčeni na samo esenco pomena in ekspresije. Bila je bržkone ena največjih pesnic. Tiha strast je pretanjena in pogosto humorna zgodovinska drama o življenju in delu ene največjih pesnic vseh časov Emily Dickinson, v režiji poeta sodobnega britanskega filma Terencea Daviesa. In je hkrati pretresljiv portret ženske, umetnice uporniškega, neodvisnega duha v primežu zadušljive patriarhalne in krščanske morale.  -Kinodvor [ENG] Cynthia Nixon delivers a triumphant performance as Emily Dickinson as she personifies the wit, intellectual independence and pathos of the poet whose genius only came to be recognized after her death. Acclaimed British director Terence Davies (House of Mirth, The Deep Blue Sea) exquisitely evokes Dickinson's deep attachment to her close knit family along with the manners, mores and spiritual convictions of her time that she struggled with and transcended in her poetry. Ocena
Ilirska Bistrica: Razstava Igorja Knapa navdušila

Ilirska Bistrica: Razstava Igorja Knapa navdušila

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. september ― Ilirska Bistrica – Prva samostojna razstava domačina Igorja Knapa je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci Galerije Doma na Vidmu. Njegove skulpture in kipci so poklon ženskemu telesu. Razstava Igorja Knapa – Foto: Tjaša Kaluža »Najraje izdelujem ženske akte. Ko je Bog naredil žensko, je naredil nekaj lepega in za to smo mu vsi hvaležni. Ženska je lepa, ker ima lepe obline. Zaobljeno žensko telo se da čudovito oblikovati, zato ga najraje upodobim,« je skrivnost ženskega akta opisal Igor Knap. Ljubi pa so mu tudi portreti, med katerimi kraljuje njegov avtoportret, ki je popolna replika avtorjeve podobe. Knap pa upodablja tudi živali, ki jih soustvarja s svojima vnukoma. »Moja vnukinja Lara in vnuk Miha mi zelo rada pomagata v delavnici in vesel sem, da sta našla hobi, ki nam je skupen. Nista na tablici, ne na računalniku ampak ustvarjata skupaj z menoj in to me resnično veseli, saj se lepo družimo. Čeprav sta še mlada, zelo cenita moje delo in pohvalita moje izdelke,« ponosno pove Igor Knap, Trnovec, ki si je dom ustvaril v Račicah. Za oblikovanje mu je najljubši oreh, »saj je mehak in lep, ima večje število nians in poudari strukturo lesa ter letnice.«  Knap ustvarja tudi iz oljke in sadnih dreves, pa tudi iz naplavin, ki jih najde ob morju. Rad pa dela tudi s poldragim kamnom alabastrom, ker se ga da lepo zgladiti in ga je prinesel iz toskanskega mesta Volterra. Igor Knap je svojo prvo skulpturo naredil na Transportu, kjer je bil vajenec. Prvi lik je ustvaril iz odpadnega železa in ga leta 1986 predstavil priznanemu slovenskemu kiparju in pisatelju Tonetu Svetini. »Nad mojim izdelkom je bil zelo navdušen, prepoznal je moj talent in želel je, da se vpišem na umetnostno akademijo. Vendar stvari so se v življenju obrnile v drugačno smer, dolgo let nisem nič ustvarjal, šele v pokoju pa sem se znova posvetil oblikovanju kipcev in skulptur,« je svojo umetniško pot opisal Knap. Idej za nove motive in preizkušanje novih materialov mu ne zmanjka:
Lahkotna utopija

Lahkotna utopija

Večer, 2. september ― Pregovor, da starega psa ne moreš naučiti novih trikov, še kako velja za 60-letnega finskega režiserja Akija Kaurismäkija, ki ima za sabo 18 celovečernih filmov v 36 letih filmskega ustvarjanja. Njegov brezizrazni, hladni humor ga je že v 80. letih naredil za enega najizvirnejših evropskih avtorjev, še bolj pa so njegove pripovedi dobile veljavo zaradi iskrenega portretiranja delavskega razreda, ki večno bije boj s političnimi, ekonomskimi in podobnimi mlini na veter. Njegov novi film Druga stran upanja je povsem logično nadaljevanje tega prepoznavnega sloga, finski mojster je še enkrat več dostavil točno tisto, kar bi od njega pričakovali. Film predstavlja zgodbo o sirskem beguncu Khaledu, ki se uspe skrivoma pretihotapiti v Helsinke. Ko se mu pri pridobitvi azila zaprejo vse uradne poti za bivanje na Finskem, spozna brezciljnega Wikströma, ki po vrsti življenjskih preobratov ravno odpira novo restavracijo, s čimer se tudi beguncu odpre možnost za novi začetek. S tem je Kaurismäki po filmu Le Havre (2011) uprizoril še odločnejši obrat k portretiranju beguncev kot najbolj deprivilegiranega sloja prebivalcev na robu današnje Evrope. Njegov humor po vseh teh letih v svoji hladni prikupnosti še vedno ostaja učinkovit, njegovi liki pa s svojo notranjo toplino vsekakor dajejo vero v boljši svet. Kaurismäki namreč s filmom poda jasen komentar na trenutno politično situacijo, kar je zavidanja vredna aspiracija, če pomislimo, kako brezbrižna je denimo do teh vprašanj bistveno močnejša francoska kinematografija. Finski režiser je z Drugo stranjo upanja znova ustvaril enega svojih "utopičnih prostorov", kjer se družbeni problemi ne rešujejo nujno preko mukotrpnega kljubovanja višjim političnim silam, temveč kar nekako izpuhtijo s pomočjo človeškega sočutja in tolerance do rasne, etnične in kulturne raznolikosti. Prav zaradi te lahkotnosti reševanja problemov bo film Druga stran upanja na svojo stran le stežka dobil gledalce z bolj konservativnimi prepričanji. Pravzapr
<mark>Portret</mark> nove glasbene generacije: Anja Lobnik

Portret nove glasbene generacije: Anja Lobnik

SIGIC - Novice, 1. september ― Skladati je začela pri trinajstih, štirinajstletna je napisala koncert za klavir in simfonični orkester, pri petnajstih pa začela skladati balet po zgodbi Hansa Christiana Andersena. Trenutno sodeluje na svetovnem tekmovanju "Show us your musical genius". Pri uvrstitvi ji lahko pomagate tudi vi!
Kollektivet (2016)

Kollektivet (2016)

Filmski kotiček, 20. avgust ― aka The Commune Slo naslov: Komuna Drugi naslovi: The Commune Država: Danska, Švedska Jezik: danščina Leto: 2016 Dolžina: 111',  Imdb Žanri: drama Slo recenzija: Mladina, RTV SLO MMC Režija: Thomas Vinterberg Scenarij: Thomas Vinterberg, Tobias Lindholm Igrajo: Trine Dyrholm, Ulrich Thomsen, Helene Reingaard Neumann, Martha Sofie Wallstrøm Hansen, Lars Ranthe, Fares Fares, Magnus Millang, Julie Agnete Vang, Anne Gry Henningsen [SLO]Via Kinodvor: Sedemdeseta leta na Danskem. Erik in Anna sta par, ki sanja o drugačnem življenju. S hčerko Frejo v Erikovi razkošni vili sredi prestižne soseske Københavna osnujeta komuno. Nova skupnost, v jedru katere je mala družina, prireja večerje, zabave in hišne sestanke. Prijateljstvo, ljubezen in občutek skupnosti polnijo prostorno vilo, vse dokler jih šokantna ljubezenska afera ne postavi pred težko preizkušnjo. Danski režiser Thomas Vinterberg in scenarist Tobias Lindholm (Lov) znova združita moči v zgodbi o trčenju osebnih poželenj in idealov solidarnosti, ki jih opeva življenje v komuni sredi sedemdesetih let. Humoren, nežen, a tudi boleč portret idealistične generacije je Trine Dyrholm prinesel srebrnega medveda za najboljšo igralko na zadnjem Berlinalu. »Od sedmega do devetnajstega leta sem živel v komuni. To so bili nori, ljubeči, fantastični časi, polni genitalij, piva, težkih intelektualnih razprav, ljubezni in osebnih tragedij. Vsak dan je bil kot iz pravljice. Takoj ko si se iz zasebnosti svoje sobe podal v skupne prostore hiše, že se je pred tabo razodela pisana paleta presenetljivih scenarijev, zlasti po zaslugi drugih stanovalcev, njihove ekscentričnosti in kapric. Zame je to čas čudovitih spominov in absurdnih trenutkov. /…/ Skupne večerje, ki so se odvijale vsak četrtek in nedeljo, so se navadno prelevile v bučne, včasih katastrofalne večerne zabave. Vrhovna avtoriteta je bil 'hišni sestanek' – demokratični zbor, na katerem so člani komune izlivali svoja srca in svobodno razpravljali o najrazličnejši
Srce za gruzijsko-estonsko Strašljivo mater

Srce za gruzijsko-estonsko Strašljivo mater

Večer, 18. avgust ― Gruzijsko-estonski film Strašljiva mati režiserke Ane Urushad o gospodinji, ki je prisiljena izbrati med družinskim življenjem in strastjo do pisanja, je včeraj zvečer na Sarajevskem filmskem festivalu dobil srce Sarajeva za najboljši igrani film. V dokumentarni kategoriji je slavila koprodukcija gruzijskega režiserja Ratija Onelija Mesto sonca. Za najboljšega režiserja je žirija igranega tekmovalnega programa, ki ji je predsedoval mehiški režiser Michel Franco, nagradila romunskega režiserja Emanuela Prvuja za film Meda ali ne tako svetla stran stvari (Meda sau partea nu prea fericita a lucrurilor), iz istega filma je Serban Pavlu dobil srce Sarajeva za najboljšega igralca. Za najboljšo igralko je obveljala Ornela Kapetani iz filma Zora (Dita ze fill) albanskega režiserja Gentiana Kocija. Posebno priznanje pa je žirija namenila bolgarsko-nemško-makedonski koprodukciji Smeri (Posoki), v kateri je režiser Stephan Komandarev portretiral socialno razkrajajočo se bolgarsko prestolnico. Srce Sarajeva za najboljši dokumentarni film je dobila koprodukcija gruzijskega režiserja Ratija Onelija Mesto sonca (Mzis qalaqi), ki sledi življenjem nekaterih preostalih prebivalcev mesta Chiatura na zahodu Gruzije, največjega nahajališča mangana na svetu. Kratki hrvaško-slovenski koprodukcijski film hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović V modrino, ki si je prislužil nominacijo za študentskega oskarja, je zmagal v kategoriji kratkih filmov. V kategoriji študentskih filmov, v kateri je sicer slavil domači film Čistost (Čistoća) Nevena Samardžića, pa je film Ljubljana - München 15:27 režiserke Katarine Morano prejel posebno priznanje žirije. Projekt Polsestra režiserja Damjana Kozoleta, ki so ga v Sarajevu predstavili v sklopu koprodukcijske tržnice Cinelink, je dobil nagrado Eurimages za razvoj koprodukcije.  
še novic