1913 <mark>Postojnska</mark> <mark>jama</mark> – Poštni urad

1913 Postojnska jama – Poštni urad

Stare slike (Cerknica), 14. junij ― Sloves Postojnske jame so po svetu širile tudi razglednice. Za to sta poskrbela predvsem domača, postojnska založnika Anton Bole in Maks Šeber, ki je bil tudi tiskar, speleolog, fotograf, evropski popotnik. Na sliki je Plesna dvorana, ki je od vhoda oddaljena dobrih 500 metrov, kjer so prirejali razkošne plese. Bolj kot fotografija plesa v Plesni […]
Rakek 1961/62 – 2. razred

Rakek 1961/62 – 2. razred

Stare slike (Cerknica), 7. maj ― Učenci drugega razreda osnovne šole Rakek so se tokrat slikali pred vhodom v Postojnsko jamo. To je edina slika iz drugega razreda. Tiste klasične skupinske ni. Ne ve se ali je sploh bila, če pa jo kdo ima, naj se javi. Šli so na ogled Postojnske jame. Verjetno je bil to zaključni izlet. Zanimivo oblečeni. […]

Okrogle obletnice v 2018

Kulturnik, 2. januar ― Še včeraj tako sveži, danes pa že del tradicije in jutri nič manj kot častitljivi! Poiskali smo nekaj kulturnih organizacij, zbor, orkester, festivale, radio, televizijo, jamo in arhiv, ki letos slavijo okroglo obletnico: 200-letnica (ustanovljeni 1818) – Postojnska jama 100-letnica (ustanovljeni 1918) – Narodna galerija 90-letnica (ustanovljeni 1928) – Radio Slovenija 80-letnica (ustanovljeni 1938) – […]

Okrogle obletnice v 2018

Kulturnik, 2. januar ― Še včeraj tako sveži, danes pa že del tradicije in jutri nič manj kot častitljivi! Poiskali smo nekaj kulturnih organizacij, zbor, orkester, festivale, radio, televizijo, jamo in arhiv, ki letos slavijo okroglo obletnico: 200-letnica (ustanovljeni 1818) – Postojnska jama 100-letnica (ustanovljeni 1918) – Narodna galerija 90-letnica (ustanovljeni 1928) – Radio Slovenija 80-letnica (ustanovljeni 1938) – […]
1953 Postojna – <mark>Postojnski</mark> teden

1953 Postojna – Postojnski teden

Stare slike (Cerknica), 15. november 2017 ― Že na začetku aprila leta 1953 je kazalo, da bo Postojnsko jamo obiskalo veliko turistov. Na to so se pričeli pospešeno pripravljati. Direkcija kraških jam je natisnila plakate in začela obnavljati električno inštalacijo ter objekte okrog jame. Z obnovo svoje postaje je začela tudi železnica. Da pa bi Postojno še bolj približali turistom, so sklenili, da […]
<mark>Postojnski</mark> pračlovek se postavlja na noge

Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. oktober 2017 ― Postojna – V Postojni so 30. septembra pod streho uspešno spravili prvi Festival postojnskega pračloveka. V središču mesta so se obiskovalcem pridružili zanimivi gostje iz hrvaške Krapine in Cerknega, oblečeni v krzno in oboroženi s kostmi in gorjačami. »Festival je le ena od aktivnosti, s katerim želimo oživiti zanimanje za prazgodovino, saj imamo prav na Postojnskem izredno pomembno paleolitsko najdišče Betalov spodmol in več manjših, kjer so našli najdbe, ki pričajo o življenju neandertalca,« pravi Goran Blaško iz zavoda Furman, ki pri projektu sodeluje z Notranjskim muzejem Postojna. Festival postojnskega pračloveka, Postojna, 30. september 2017 Foto: Valter Leban Ideja o celoviti predstavitvi življenja pračloveka na Postojnskem in drugje je zorela nekaj let, letos pa so jo uresničili z ureditvijo poti Po poteh naših prednikov, s katero so Betalov spodmol povezali z drugimi bližnjimi paleolitskimi najdišči, in predstavitvijo življenja v kameni dobi v Notranjskem muzeju. Na festivalu so obiskovalce popeljali na ogled najdišč, na poti so med drugim videli, kako je neandertalec zanetil ogenj. Festival se je nadaljeval v središču Postojne, kjer sta se predstavila kraja Krapina in Cerkno, v katerih že imajo nekaj izkušenj s predstavljanjem prazgodovine. Iz hrvaške Krapine, kjer so neadertalcu posvetili muzej, je na obisk prišlo Pleme jamskega medveda, s Cerkljanskega, kjer so uredili arheološki park Divje babe, pa skupina iz Turističnega društva Reka z ogromno neandertalčevo piščaljo, ki je njihov prepoznaven znak. Festival bodo ponovili prihodnje leto, med tem časom pa ne bodo mirovali. Spomladi bodo pripravili predavanje o izkopavanju postojnskega paleolitika, na katerega naj bi prišel arheolog Matija Turk, sin Ivana Turka, ki je raziskoval Divje babe. Življenje pračloveka bodo šolskim in drugim zaključenim skupinam predstavljali v Notranjskem muzeju ter ob učni in turistični poti, kjer imajo različne delavnice, na katerih se obiskovalci pobliž
Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. julij 2017 ― Postojna – Politik, pravnik, strokovni pisatelj, publicist in narodni buditelj Anton Globočnik se je rodil 20. maja 1825 v Železnikih na Gorenjskem. Po končani gimnaziji v Ljubljani je v letih 1844−1848 študiral pravo na Dunaju, po študiju se je zaposlil v sodstvu in služboval v raznih krajih. Leta 1863 je prišel v Postojno in postal njen okrajni predstojnik, od leta 1867 pa vse do 1885 je bil tam okrajni glavar. Na novo izdelan desni stebrič s kapitelom, zadaj poškodba na steni kapele, ki je nastala zaradi oskrunitve spomenika; nagrobni spomenik družine Globočnik, pokopališče, Postojna Foto: Simona Kermavnar V tej funkciji mu je pripadlo tudi mesto predsednika že leta 1823 ustanovljene Jamske komisije, prvega upravnega organa Postojnske jame; sprva je moral v raznih arhivih zbrati in urediti listine in dokumente, povezane z njenim pravnim položajem, ter pridobiti vso razpoložljivo literaturo o njej. Sledilo je praktično delo, intenzivno urejanje jame in okolice: med drugim je dal urediti dostop, podzemeljsko železnico (1872), 1880. so bili v jami poleg nemških in italijanskih nameščeni slovenski napisi, spodbudil je elektrifikacijo (1884). Iz korespondence je razvidno, kako velik pomen je pripisoval promociji tega edinstvenega naravnega čudesa v tujini, saj je komisija pod njegovim vodstvom dosegla, da so opisi Postojnske jame prodrli v evropske pa tudi ameriške vodiče. Poleg tega se je posvečal šolstvu, obnovam cest in pogozdovanju Krasa. Ne le častni občan, povzdignjen je bil tudi v plemiški stan V znak zahvale za ogromno delo, ki ga je v dvaindvajsetih letih opravil v postojnski trški občini, so ga Postojnčani leta 1886 imenovali za častnega občana in mu izročili diplomo. Leta 1885 je postal vladni svetnik v Ljubljani, ob upokojitvi 1890. ga je cesar Franc Jožef I. povzdignil v plemiški stan. Izbral si je vzdevek Sorodolski, in sicer po reki Sori, ki teče skozi njegov rojstni kraj. Kljub upokojitvi je bil naslednje leto imenovan za zastopnika
Predsednik Kameruna s Titovo jahto v Slovenijo

Predsednik Kameruna s Titovo jahto v Slovenijo

Fototeka MNZS, 21. julij 2017 ― Voditelji držav članic gibanja neuvrščenih so bili v Jugoslaviji vedno deležni toplega sprejema. Tako je bilo tudi s predsednikom Kameruna EL Hadijem Ahmadoujem Ahidjojem, ki je julija 1967 obiskal Slovenijo.     Predsednik si je na Obali ogledal tovarni Delamaris in Tomos, popoldne pa Postojnsko jamo, v Ljubljani (na fotografiji) pa je večerjal in obiskal operno predstavo Turandot. Naslednji dan si je ogledal farmo...
VELIKI OTOK - Spomenik diverzantski akciji pri Črni <mark>jami</mark>

VELIKI OTOK - Spomenik diverzantski akciji pri Črni jami

Simboli polpretekle zgodovine, 6. junij 2017 ― Lokacija: Slovenija; Veliki Otok Avtor: Ni podatka. Opis: Spomenik predstavlja kamnit steber trikotnega tlorisa z vklesanim napisom. Posvečen je diverzantski akciji v Postojnski jami. Postavljen je bil 23. 4. 1963. Maja 2006 je bil dodan dodaten pomnik v treh jezikih. Izpostavljen je poljski heroj Tadeusz Sadowski, kot vodja akcije uničenja skladišča goriva v Postojnski jami. Spomenik stoji ob gozdni poti, 100 m od vhoda v Črno jamo. Dostop je možen tudi od Jame Pivka oziroma kampa Pivka jama - Veliki Otok 50.     Še fotografije Črne jame.
1917 Postojna – Znamenita <mark>Postojnska</mark> <mark>jama</mark>

1917 Postojna – Znamenita Postojnska jama

Stare slike (Cerknica), 5. januar 2017 ― Ob koncu 19. stoletja je bila Postojnska jama ena najbolj znanih in privlačnih turističnih jam v habsburški monarhiji, ki si jo je leta 1901 od blizu in daleč ogledalo več kot 10.000 ljudi. Poleg običajnih izletnikov so jo obiskovali znanstveniki, naravoslovci, speleologi, umetniki in vladarji iz Evrope in Amerike, ki so občudovali veličasten splet rovov, […]
še novic