Okrogle obletnice v 2018

Kulturnik, 2. januar ― Še včeraj tako sveži, danes pa že del tradicije in jutri nič manj kot častitljivi! Poiskali smo nekaj kulturnih organizacij, zbor, orkester, festivale, radio, televizijo, jamo in arhiv, ki letos slavijo okroglo obletnico: 200-letnica (ustanovljeni 1818) – Postojnska jama 100-letnica (ustanovljeni 1918) – Narodna galerija 90-letnica (ustanovljeni 1928) – Radio Slovenija 80-letnica (ustanovljeni 1938) – […]
1953 Postojna – <mark>Postojnski</mark> teden

1953 Postojna – Postojnski teden

Stare slike (Cerknica), 15. november 2017 ― Že na začetku aprila leta 1953 je kazalo, da bo Postojnsko jamo obiskalo veliko turistov. Na to so se pričeli pospešeno pripravljati. Direkcija kraških jam je natisnila plakate in začela obnavljati električno inštalacijo ter objekte okrog jame. Z obnovo svoje postaje je začela tudi železnica. Da pa bi Postojno še bolj približali turistom, so sklenili, da […]
<mark>Postojnski</mark> pračlovek se postavlja na noge

Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. oktober 2017 ― Postojna – V Postojni so 30. septembra pod streho uspešno spravili prvi Festival postojnskega pračloveka. V središču mesta so se obiskovalcem pridružili zanimivi gostje iz hrvaške Krapine in Cerknega, oblečeni v krzno in oboroženi s kostmi in gorjačami. »Festival je le ena od aktivnosti, s katerim želimo oživiti zanimanje za prazgodovino, saj imamo prav na Postojnskem izredno pomembno paleolitsko najdišče Betalov spodmol in več manjših, kjer so našli najdbe, ki pričajo o življenju neandertalca,« pravi Goran Blaško iz zavoda Furman, ki pri projektu sodeluje z Notranjskim muzejem Postojna. Festival postojnskega pračloveka, Postojna, 30. september 2017 Foto: Valter Leban Ideja o celoviti predstavitvi življenja pračloveka na Postojnskem in drugje je zorela nekaj let, letos pa so jo uresničili z ureditvijo poti Po poteh naših prednikov, s katero so Betalov spodmol povezali z drugimi bližnjimi paleolitskimi najdišči, in predstavitvijo življenja v kameni dobi v Notranjskem muzeju. Na festivalu so obiskovalce popeljali na ogled najdišč, na poti so med drugim videli, kako je neandertalec zanetil ogenj. Festival se je nadaljeval v središču Postojne, kjer sta se predstavila kraja Krapina in Cerkno, v katerih že imajo nekaj izkušenj s predstavljanjem prazgodovine. Iz hrvaške Krapine, kjer so neadertalcu posvetili muzej, je na obisk prišlo Pleme jamskega medveda, s Cerkljanskega, kjer so uredili arheološki park Divje babe, pa skupina iz Turističnega društva Reka z ogromno neandertalčevo piščaljo, ki je njihov prepoznaven znak. Festival bodo ponovili prihodnje leto, med tem časom pa ne bodo mirovali. Spomladi bodo pripravili predavanje o izkopavanju postojnskega paleolitika, na katerega naj bi prišel arheolog Matija Turk, sin Ivana Turka, ki je raziskoval Divje babe. Življenje pračloveka bodo šolskim in drugim zaključenim skupinam predstavljali v Notranjskem muzeju ter ob učni in turistični poti, kjer imajo različne delavnice, na katerih se obiskovalci pobliž
Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. julij 2017 ― Postojna – Politik, pravnik, strokovni pisatelj, publicist in narodni buditelj Anton Globočnik se je rodil 20. maja 1825 v Železnikih na Gorenjskem. Po končani gimnaziji v Ljubljani je v letih 1844−1848 študiral pravo na Dunaju, po študiju se je zaposlil v sodstvu in služboval v raznih krajih. Leta 1863 je prišel v Postojno in postal njen okrajni predstojnik, od leta 1867 pa vse do 1885 je bil tam okrajni glavar. Na novo izdelan desni stebrič s kapitelom, zadaj poškodba na steni kapele, ki je nastala zaradi oskrunitve spomenika; nagrobni spomenik družine Globočnik, pokopališče, Postojna Foto: Simona Kermavnar V tej funkciji mu je pripadlo tudi mesto predsednika že leta 1823 ustanovljene Jamske komisije, prvega upravnega organa Postojnske jame; sprva je moral v raznih arhivih zbrati in urediti listine in dokumente, povezane z njenim pravnim položajem, ter pridobiti vso razpoložljivo literaturo o njej. Sledilo je praktično delo, intenzivno urejanje jame in okolice: med drugim je dal urediti dostop, podzemeljsko železnico (1872), 1880. so bili v jami poleg nemških in italijanskih nameščeni slovenski napisi, spodbudil je elektrifikacijo (1884). Iz korespondence je razvidno, kako velik pomen je pripisoval promociji tega edinstvenega naravnega čudesa v tujini, saj je komisija pod njegovim vodstvom dosegla, da so opisi Postojnske jame prodrli v evropske pa tudi ameriške vodiče. Poleg tega se je posvečal šolstvu, obnovam cest in pogozdovanju Krasa. Ne le častni občan, povzdignjen je bil tudi v plemiški stan V znak zahvale za ogromno delo, ki ga je v dvaindvajsetih letih opravil v postojnski trški občini, so ga Postojnčani leta 1886 imenovali za častnega občana in mu izročili diplomo. Leta 1885 je postal vladni svetnik v Ljubljani, ob upokojitvi 1890. ga je cesar Franc Jožef I. povzdignil v plemiški stan. Izbral si je vzdevek Sorodolski, in sicer po reki Sori, ki teče skozi njegov rojstni kraj. Kljub upokojitvi je bil naslednje leto imenovan za zastopnika
Predsednik Kameruna s Titovo jahto v Slovenijo

Predsednik Kameruna s Titovo jahto v Slovenijo

Fototeka MNZS, 21. julij 2017 ― Voditelji držav članic gibanja neuvrščenih so bili v Jugoslaviji vedno deležni toplega sprejema. Tako je bilo tudi s predsednikom Kameruna EL Hadijem Ahmadoujem Ahidjojem, ki je julija 1967 obiskal Slovenijo.     Predsednik si je na Obali ogledal tovarni Delamaris in Tomos, popoldne pa Postojnsko jamo, v Ljubljani (na fotografiji) pa je večerjal in obiskal operno predstavo Turandot. Naslednji dan si je ogledal farmo...
VELIKI OTOK - Spomenik diverzantski akciji pri Črni <mark>jami</mark>

VELIKI OTOK - Spomenik diverzantski akciji pri Črni jami

Simboli polpretekle zgodovine, 6. junij 2017 ― Lokacija: Slovenija; Veliki Otok Avtor: Ni podatka. Opis: Spomenik predstavlja kamnit steber trikotnega tlorisa z vklesanim napisom. Posvečen je diverzantski akciji v Postojnski jami. Postavljen je bil 23. 4. 1963. Maja 2006 je bil dodan dodaten pomnik v treh jezikih. Izpostavljen je poljski heroj Tadeusz Sadowski, kot vodja akcije uničenja skladišča goriva v Postojnski jami. Spomenik stoji ob gozdni poti, 100 m od vhoda v Črno jamo. Dostop je možen tudi od Jame Pivka oziroma kampa Pivka jama - Veliki Otok 50.     Še fotografije Črne jame.
1917 Postojna – Znamenita <mark>Postojnska</mark> <mark>jama</mark>

1917 Postojna – Znamenita Postojnska jama

Stare slike (Cerknica), 5. januar 2017 ― Ob koncu 19. stoletja je bila Postojnska jama ena najbolj znanih in privlačnih turističnih jam v habsburški monarhiji, ki si jo je leta 1901 od blizu in daleč ogledalo več kot 10.000 ljudi. Poleg običajnih izletnikov so jo obiskovali znanstveniki, naravoslovci, speleologi, umetniki in vladarji iz Evrope in Amerike, ki so občudovali veličasten splet rovov, […]
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 31. december 2016 ― Pri založbi Modrijan so izdali roman norveške avtorice Hanne Orstavik V Bordeauxu je odprt prostor, pri založbi Miš pa mladinski roman Alex Van Tol Viralni posnetek. Pod okriljem Slovenske kinoteke je izšla publikacija Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke, pri založbi Hart pa delo Gremo v Postojnsko jamo.
Pogovor s <mark>postojnskimi</mark> skejterji

Pogovor s postojnskimi skejterji

Radio Študent, 9. december 2016 ― Pogovor pred današnjim benefitom v Tovarni Rog. __________________________ PUMPA VERT BENEFIT@ROG SKATEPARK, 9.12.2016 Boldrider X Audiorama Vertikalna rampa na Pumpi bo zgnila pizda. Nekaj moramo narest. Obvezno, sej je edina v državi. Edina? Jebote gde ja živim je rekla aždaja, veš tisto. Kaj bomo pol, zažgali kar je ostalo. Nej gre u kurac. Ma jebi se, dejmo ga preoblečt. Nove plate, najboljše, skatelite tehnologija. Trpežno ko svina. Nimaš kej pol tikat deset let, ko to fukneš gor na rampo. Pa tramove zamenjat, pa s katranom zaščitit. To bo strup od rampe pol. Dejmo! Rog Skatepark vabi na benefit event za obnovo edine še živeče vertikalne rampe v Sloveniji, ki stoji v naredi-sam skejtparku na postojnski Pumpi. Metropola nam gre nasproti in mi smo sprejeli njihovo gostoljubnost. Zgodilo se bo v petek 9. decembra. Pridite podpret to stvar! Program: 18-23: - skate session (Pumpa v Rogu) - hrana (Boldrider Kičn) - štant (majice, pins, stickers, špegli, zini, fotke …) 23-04  - Audiorama LINE UP: FOGY (Everything Goes), JAMBREAKER (Audiorama / PunksOnDecks), DADO Vstopnina: Obligatorni prostovoljni prispevki! KAR NABEREMO SE BO ZLOŽILO NA KUPČEK NAMENJEN OBNOVI RAMPE! Več info: Audiorama: http://www.facebook.com/audioramaglasba Skatepark Rog: https://www.facebook.com/skateparkrog/ Boldrider Bowl / Pumpa Postojna: https://www.facebook.com/boldrider.bowl , http://boldrider-boldrider.blogspot.si/
Na ogled zgodovinske podobe Postojne in <mark>jame</mark>, zložene v harmoniko

Na ogled zgodovinske podobe Postojne in jame, zložene v harmoniko

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. november 2016 ― Postojna – V Notranjskem muzeju Postojna na ogled postavili zanimive zloženke, leporelle oziroma v harmoniko zložene podobe Postojne in Postojnske jame. »Gre za nadgradnjo razglednice, za obliko promocijskega gradiva, ki je zelo zanimivo tudi iz estetskega vidika,« pravi kustosinja Alenka Čuk. Razstava je na ogled do 27. novembra, na njej pa je med drugim videti tudi zanimiv leporello v obliki hrastovega lista, ki se razpre kot pahljača; podobne so v svojem času imele evropske prestolnice. Še posebej dragocen je leporello s petimi litografijami v obliki hrastovega lista. Foto: Valter Leban Leporelli, predhodniki današnjih setov razglednic, so zgibanke, v katerih so na trdnejšo podlago natisnjene sličice. Popularni so postali v zadnji četrtini 19. stoletja, oblika pa se je ohranila vse do danes. Foto: Valter Leban V Notranjskem muzeju je na ogled posebna zgibanka v obliki hrastovega lista, ki jo je pred letom 1897 izdala založnik Louis Gaser iz Leipziga. V pahljačo je združil pet litografijij, na katerih so podobe Postojne in detajli iz jame. »Podobne leporelle so v tistem času izdali za evropske prestolnice, kar pomeni, da se je založnik prepoznal vrednost Postojnske jame in okolice, zaradi česar se je določil za izdajo leporella,« pravi avtorica razstave, zgodovinarka Alenka Čuk. V leporelle so tuji in tudi domači založniki in izdajatelji združevali podobe panorame Postojne ter vhoda v jamo in najbolj prepoznavnih jamskih motivov, Briljanta, Kalvarije, železnice in drugih, po drugi svetovni vojni pa tudi Ruskega mostu in motorne železnice. Foto: Valter Leban Nekaj leporellov so v muzeju vključili v stalno razstavo Muzej krasa, druge so na dan potegnili iz arhiva, nekaj jih je iz zasebnih zbirk. »S takimi in podobnimi vsebinami želimo popestriti in dopolniti stalno razstavo,« pravi Čukova. Leporelli s podobami kraških jam niso bili redki, v Sloveniji in na Češkem so bili znani že v zadnji četrtini 19. stoletja, pozneje pa so jih izdaja
20. Zmaj ‘ma mlade zavzel Postojno

20. Zmaj ‘ma mlade zavzel Postojno

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. avgust 2016 ― Postojna – Z artistično predstavo Krogi hrvaško-francoske skupine (na fotografiji), Zmajevo torto in koncertom Ane Pupedan se je v torek zvečer začel 20. jubilejni poletni kulturni festival Zmaj’ma mlade. Ana Pupedan, Zmaj ‘ma mlade 2016, 16.8.2016 – Foto: NpN Festival ponuja 13 dni pestrega kulturnega, športnega in zabavnega programa. Na koncertnih odrih festivala se vrstijo različni glasbeniki. Zanimivo je tudi na gledaliških odrih in ulicah, kjer se bodo odvili še stand-up večer, dve artistični ulični predstavi in monokomedija Polone Vetrih Pijem, ker sem pač žejna. Program za najmlajše prinaša ustvarjalne delavnice in predstave. Športni utrip vključuje tradicionalno Breakdance bitko, Modrijanov pohod v jamo pod Predjamskim gradom ter turnirja v in-line hokeju in malem nogometu. V sodelovanju z Zavodom Pantea potekajo različne delavnice in predstavitve na temo duhovne rasti in zdravega življenja. V okviru Poletnega kino eksperimenta Zmaj vključuje tudi filmske večere. Zadnji festivalski dan, nedelja 28. avgusta, pa bo po lanskem odličnem odzivu tudi letos namenjen oživitvi širšega mestnega jedra Postojne pod naslovom Po-stoj na ulici. Dogajanje se bo začelo z dopoldanskim Postojnskim tekom (za otroke in odrasle). Ob 15. uri bodo zaprli več ulic v centru in jih napolnili z raznovrstnim dogajanjem, kot so Čilijada, Tržnica nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije, Živa knjižnica, postavili bodo plezalno steno, na ogled bodo Omare stare šare in še marsikaj. Več o programu na: www.zmaj-ma-mlade.com. VRŽ

Obisk kitajske kulturne delegacije v Sloveniji

Exodos Ljubljana, 8. junij 2016 ― Podpredsednik kitajske vlade Wang Yang je na obisku leta 2014 med prednostne naloge obeh držav uvrstil razširitev medkulturne izmenjave. Po uspešnih pogovorih s slovenskimi predstavniki na majskem Forumu o umetniškem sodelovanju med Kitajsko in CEE (16+1) v Pekingu bo Slovenijo v spremstvu 35 najvidnejših kulturnih managerjev obiskal predstavnik kitajskega Ministrstva za kulturo Guan Xin. Obisk bo priložnost za navezavo konkretnih stikov s Kitajsko, kot je do sedaj še nismo imeli. Guan Xina bo namreč spremljalo 35 uglednih kulturnikov, med katerimi bodo tako akademiki in direktorji najvidnejših kulturnih ustanov kot kulturni managerji in predsedniki kitajskih profesionalnih združenj. Pobudo za povečanje izvoza slovenske kulture na Kitajsko tokrat daje druga stran. Slovensko Ministrstvo za kulturo se namreč sooča s kadrovskimi menjavami in finančnimi težavami, zato tokratni obisk poteka v neposrednem stiku med kitajskimi predstavniki in nekaterimi slovenskimi kulturniki. Obisk tako potrjuje upe premierja Mira Cerarja, izražene v pogovoru s podpredsednikom Wangom, saj kitajska stran dejansko sama zaznava zanimivost slovenskih produktov in storitev za kitajski trg. Tridnevni obisk bo delegacija izkoristila predvsem za sestanke s slovenskimi kulturniki ter za oglede nekaterih kulturnih prireditev. V prostem času pa si bodo ogledali še zmajeve mladičke v Postojnski jami, kjer jih bo sprejel Igor Marentič, župan Občine [...]
še novic