Novice

zadetki za preizprašev

GAŠPER CAPUDER: ENCODING_DECODING

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 16. april ― Podobe prevrata Začnimo z vprašanjem: Ali lahko današnje slikarstvo postane sredstvo za subverzijo? V svojem bistvu zagotovo nosi zavezanost k preizpraševanju domene vidnega in vzpostavljenih družbeno-kulturnih norm, ki določajo medijski diskurz. Slikarji, med njimi tudi Gašper Capuder, spretno izkoriščajo širok spekter tehnik, materialov in konceptualnih pristopov, da bi dekonstruirali sodobne mehanizme upodabljanja in podajanja informacij. Njegova dela razkrivajo izgrajenost posameznikove identitete, družbenih vzorcev in kulturnega konteksta, obenem pa spodbujajo gledalce, da se soočijo s svojim partikularnim dojemanjem resničnosti. Na razstavi encoding_decoding v Galeriji Equrna so Capudrova dela predstavljena v obliki slikarskih postavitev, ki na prvi pogled delujejo prijetno, domačno ali celo konformistično, vendar pa je osrednji poudarek razstave posvečen razkrivanju načinov, kako se družbene neenakosti odražajo v naših vsakodnevnih izkušnjah. Namen razstavljenih umetnin je ustvariti prostor za razmislek o skupnostnih konsenzih, pa tudi disenzih, ki definirajo obstoj človeka, ter hkrati osvetliti, kako se ti uveljavljajo znotraj družbenih struktur. Avtorjevo delo tako ni zgolj odsev našega časa, temveč deluje kot katalizator družbenih sprememb, ki nas spodbuja k prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja. Za celovito razumevanje slikarstva Gašperja Capudra je na mestu, da se navežemo na njegova prejšnja dela, ki so bolj intimistično zastavljena, saj mimetično upodabljajo delovne in bivanjske prostore, ki so bili sestavni del njegovega življenja. To poudarjanje okolja, ki ga obkroža, posredno odraža njegovo zanimanje za to, kako se posameznik oblikuje znotraj družbe in prostora, katerih del je. Avtorja zaznamuje tudi to, da se na samostojnih razstavah praviloma ne predstavlja le s slikami, temveč te dopolnjuje s kontekstom, ki ga dodatno vzpostavlja prek objektov, situacijskih postavitev ali video del. Z aktualno razstavo, ki predstavlja umetniška dela, nastala

Svetovni dan lutk

Lutkovno gledališče Maribor, 14. marec ― Drago lutkovno občinstvo, spoštovani lutkovni ustvarjalci in ustvarjalke, letošnji poslanici ob svetovnem dnevu lutk sta napisala dva aktivna in angažirana lutkovna ustvarjalca. Miha Bezeljak, igralec in animator, član Lutkovnega gledališča Maribor, znan po številnih predstavah tega gledališča in produkcijah na neinstitucionalnem področju, je s solo predstavo Ostržek v zadnjih nekaj letih prepotoval velik del sveta in zanjo prejel že več kot ducat nagrad. Kako doživlja "klasično lutkarijo" ob srečanju s to antologijsko temo, po kateri je poseglo že veliko lutkovnih ustvarjalcev in ki skrivnostno pooseblja splošno razumevanje lutkarja – tega, ki oživlja –, zapisuje v zanimivem razmisleku o sebi in poklicu. Ines Pašić, lutkovna ustvarjalka, ki jo je življenjska in poklicna pot iz rodnega Mostarja ponesla v svet, o poklicu in poslanstvu lutkovne ustvarjalke skozi svoje mnoge mednarodne izkušnje in srečevanja z različnimi kulturami prav tako razmišlja na intimen in oseben način. Njuni osebni zgodbi sta zgodbi občutljivih ustvarjalcev, posvečenih umetnosti lutke, neulovljivi in vendar tako povezljivi umetnosti. Verjamem, da lahko pri ustvarjalcih njuno razmišljanje izzove lastno umetniško preizpraševanje, občinstvu pa ponudi boljši in globlji vpogled v delo in razmišljanje o ljudeh ob lutkah. Teh, ki nas s svojimi predstavami na poseben način spomnijo, kako nas lahko napolni skupno upanje, razveseli dobro in napolni lépo. Ker lutke povezujejo na neviden način. Spoštovani lutkovni ustvarjalci in ustvarjalke, želim nam, da v sivih tonih sedanjosti skozi osebne zgodbe in izkušnje prepoznamo čisto vezivo lutk do otrok in odraslih, ki ga ustvarjamo. Naj so obupani laježi prestrašenih psov metafore v naših predstavah in ne resničnost naših odnosov. Naj nam skrb za drugega ohranja igrivost misli in gibčno srce, naj se skupnost tudi z našo pomočjo večkrat uglasi in si podeli človeško radost in milino. Lep mednarodni dan lutk vam želim! Martina Maurič La
CRYPTO MINDING: POSTINDUSTRIJSKI PODATKOVNI AKTIVIZEM / POST-INDUSTRIAL DATA-ACTIVISM

CRYPTO MINDING: POSTINDUSTRIJSKI PODATKOVNI AKTIVIZEM / POST-INDUSTRIAL DATA-ACTIVISM

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. november 2023 ― Avtorji // Authors: Marina Zafiris, Owen Marshall, Steve Jackson, Joseph Ferdinando, Christopher Csikszentmihalyi, Emma Chase, Jordan Aceto Zahvala Čuvaju jezera Seneca // With thanks to Seneca Lake Guardian Stoletje obsedene industrializacije nam je širom zemeljske oble zapustilo obilico poceni energije, zemljišč in infrastrukture. Naraščajoči val »kripto-podjetnikov« spreminja odpisane industrijske prostore v objekte za »kripto rudarjenje«, neskončne algoritme poganjajo fosilna goriva in pri tem ustvarjajo vprašljivo vrednost. Razstava prikaže različne računalniške tehnike za sodelovanje in skrb v prizadeti skupnosti ter okolici elektrarne Greenidge Bitcoin Mining na jezeru Seneca v zvezni državi New York, ZDA. Predstavljene so umetniško-aktivistične intervencije v javno mnenje in taktike protinadzora, ter problematika toplotnega onesnaževanja voda. Gre za preizpraševanje proizvodnje javno dostopnega znanja in soustvarjanje računalniško podprtih orodjarn za radikalno družbeno organiziranje in politično komunikacijo. A century of manic industrialization has left us with ample cheap energy, real estate, and infrastructure around the world. A growing wave of “crypto-entrepreneurs” have been converting decommissioned industrial spaces into “crypto mining” facilities, burning carbon-based fuels to solve endless algorithms and create dubious value. This showcase highlights various computational techniques to engage with and address community concerns surrounding the externalized impacts of the Greenidge Bitcoin Mining power plant on Seneca Lake in New York state. Through specific interventions into questions regarding public sentiment, counter-surveillance, and thermal water pollution. This is about exploring not only the production of public knowledge but also how to co-create computer-assisted repertoires of contention for radical social organizing and political communication.
Zadnji Hamlet

Zadnji Hamlet

Koridor, 22. oktober 2023 ― Eksperimentiranje z jezikom in besedilom se v luči avtorskega projekta, torej preizpraševanja tematike patriarhata, lahko razume, kot širitev predloge, ki bo raznoliko nagovarjala gledalce in kot prestopanje meja med kanoniziranim besedilom Williama Sheakespearja in besedilom iz vsakdanjega življenja, ki tematiko tudi ironizira. The post Zadnji Hamlet appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
ADRIJAN PRAZNIK: MODRA OBZORJA / BLUE SKIES

ADRIJAN PRAZNIK: MODRA OBZORJA / BLUE SKIES

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. oktober 2023 ― Razstava _Modra obzorja_ ponuja vpogled v domeno iracionalnega in prikazuje umetniško pot Adrijana Praznika od monokromatičnih in na tekstu temelječih del do prepletanja različnih barvnih nanosov in oblik. Naslov razstave je _hommage_ skladbi _Blue Skies_ avtorja Irvinga Berlina, v kateri modra barva predstavlja tako žalost _(blue days)_ kot optimizem _(blue skies smilin' at me)._ »Obzorja«, zapisana v množini, nakazujejo na možnosti prihodnjih stanj, ki preko različnih mejnih in vmesnih miselnih prostorov presegajo enoznačna pojmovanja sveta. Praznikov umetniški pristop odraža zapletenost ohranjanja dosledne podobe v toku nenehnih transformacij. Osrednje preizpraševanje vodi paradoks – želja po stabilnosti, ki je v nasprotju z neizogibnostjo sprememb. Ob tem umetnika zanimajo nepredvidljivi odkloni ali zdrsi, ki nam jih življenje pogosto postavlja na pot in prividno motijo naše projekcije prihodnosti. Tovrstne vsebine so globoko zakoreninjene v Praznikovih razmišljanjih, sorodnih filozofiji absurda, ki prikazujejo človekovo iskanje smisla kot nekaj nenehno izmuzljivega. --- The exhibition _Blue Skies_ provides insight into the domain of the irrational and depicts Adrijan Praznik’s artistic path, from monochromatic and text-based works, to the interplay of different applications of colour and form. The exhibition’s title is an _hommage_ to Irving Berlin’s song of the same name, in which the colour blue stands for both sadness _(blue days)_ and optimism _(blue skies smilin’ at me)._ “Skies”, used in the plural, hints at the possibilities of future states that transcend partial conceptions of the world through various borderline and intermediary spaces for thinking. Praznik’s artistic approach reflects the complexity of maintaining a consistent image in the flow of incessant transformations. The central enquiry is guided by a paradox – by a desire for stability that stands in opposition to the inevitability of change. In addition, the artist is interested in the unpre

OAZA

Indigo Festival, 31. avgust 2023 ― Kolektiv Oaza oblikuje, raziskuje, kurira in ureja vsebino za različne projekte, kar vključuje vizualne identitete, knjige, kampanje, razstave in digitalne medije. Razvija pa tudi lastne projekte, ki odražajo pristop skupine k oblikovanju kot politični in družbeni disciplini, usmerjeni v kritično preizpraševanje našega vsakdana.

Nagrade 58. Festivala Borštnikovo srečanje

Borštnikovo srečanje, 18. junij 2023 ― Zaključno mnenje strokovne žirije Nabor tekmovalnih predstav na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje nas je kot žirijo presenetil s kompleksnostjo in z raznolikostjo gledaliških oblik in žanrov. Performativni formati so se srečali s tradicionalnimi dramskimi pristopi, mladi režiserji s starejšimi, uveljavljeni igralci z novimi talenti, stari miti z novo dramo.    Opaziti je, da fokus uprizoritev postaja vedno bolj zaseben: liki in ljudje iščejo svoje mesto v svetu, ljubezen, priznanje in vero, a se pri tem neizogibno soočajo s starostjo, z okoljsko katastrofo, z nasiljem in s smrtjo. Skozi intimnost posameznih produkcij pronica moč gledališča, ki se trudi razumeti kompleksnost sveta, v katerem živimo, in splete raznolikost njihovih stališč v večperspektivno panoramo našega časa.   Usoda posameznika postaja vedno bolj anksiozna, kar se pri večini uprizoritev manifestira v izbiri izrazito narativnih pristopov in konceptualnih izhodišč, manj pa v kompleksnosti dramskih form, uprizoritveni ranljivosti in rahločutnosti ter čutnih raziskovanjih. Zdi se, da se nahajamo na točki preizpraševanja smisla gledališča oziroma njegove transformacije v postpandemskem svetu.   Čestitke vsem nagrajencem. Matej Bogataj, Senka Bulić, Johannes Nölting, Peter Petkovšek, Ajda Rooss ***** Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo prejme Zaprta študija. "New constructive ethics" režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Predstava Zaprta študija. "New Constructive Ethics" raziskuje človeško objestnost ali hubris na ozadju klimatske katastrofe, različnih nivojev osebne odgovornosti in neustavljive želje po ljubezni in sprejetosti v umirajočem svetu. Ustvarjalci obogatijo besedilo Viripajeva z vedno novimi konfrontacijami privatnega in družbenega ter z medsebojno grozečimi si biološkimi in moralnimi ambicijami. Odrsko izražanje najdejo v anarhičnih prizorih nemoči in arogance znanstvenega stremenja, ki jih uprizoritev uspešno zlije v portret sodo
Vizualna identiteta Ravnikarjevega leta 2023: Rezultati javnega natečaja

Vizualna identiteta Ravnikarjevega leta 2023: Rezultati javnega natečaja

OUTSIDER, 4. april 2023 ― Ministrstvo za kulturo je nedavno objavilo rezultate natečaja celostne vizualne podobe Ravnikarjevega leta, s čimer začenja sklop javnih dogodkov na temo Ravnikarja in njegovega pomena za sodobne oblikovalce, arhitekte in umetnike, kar bo tudi priložnost za preizpraševanje aktualnosti njegovega ustvarjanja za 21. stoletje. Med štiridesetimi prispelimi predlogi je komisija, ki so jo sestavljali Matevž Čelik, […]
ZMAGO LENARDIČ: EINE ZEIT EXTREMEN ELENDS / ČAS SKRAJNE BEDE

ZMAGO LENARDIČ: EINE ZEIT EXTREMEN ELENDS / ČAS SKRAJNE BEDE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 9. januar 2023 ― V enem od svojih romanov M.Houellebecq položi v usta glavnemu junaku (sicer uspešnemu umetniku) naslednjo izjavo: “Biti umetnik je nekdo, ki je PODREJEN. Podrejen skrivnostnim, nepredvidljivim sporočilom, ki jih je bilo treba zaradi pomanjkanja boljšega izraza in zaradi odsotnosti kakršnekoli vere poimenovati INTUICIJA. In vendar so ti ta sporočila zapovedovala s kraljevskim, kategoričnim glasom in niso dopustila niti najmanjšega ugovora - razen seveda za ceno izgube integritete in spoštovanja do samega sebe. Ta sporočila so lahko terjala uničenje enega dela ali celo serije del, umetniku narekovala radikalno drugačno usmeritev ali ga celo pustila brez usmeritve, brez najmanjšega projekta, najmanjšega upanja za nadaljevanje. Edino zaradi tega je bilo umetnikovo življenje včasih lahko označiti za TEŽAVNO. In edino in zgolj na podlagi tega se je razlikovalo od drugih poklicev ali PREPROSTIH DEL. ”V takšnih primerih ostaja kaj malo prostora za “lucidna” preizpraševanja, spektakelske koncepte, reševanje sveta v povezavi z “znanostjo” ali sproščene pobege v svet domišljije. Pozornost je usmerjena na misli, ki te dosežejo nepričakovano v določenem trenutku in te zapustijo tako hitro, da v resnici niti ne veš, ali je bila misel kot ideja dovolj močna ali ne. Posamezni motivi so v nasprotju z barvno temperaturo ali po principu “layerjev” nepovezani v končni podobi. Kdo bi vedel, a precej intrigantna je misel, da se na ta način približajo poeziji… Zakaj sploh še slika? Res ni zapomnljiva kot fotografija ali dominantni teoretični spremljevalni teksti sodobnih umetniških del, ima pa briljantno sposobnost rahljanja emotivne dimenzije in empatičnosti - torej tistega, kar v sodobni družbi ni več najbolj zaželjeno oz. je vrednoteno zgolj kot potencialno manipulativno blago. Avtor tudi na pričujoči razstavi sledi sintagmi “sekvenčno slikarstvo”, kar je razvijal pri prostorskih postavitvah Tekoči prostor / Liquid Space (Fireworks, Network, Suicide) in Liquid Space II ter v nekaterih
NINA GOROPEČNIK in REA VOGRINČIČ: PITA PROJEKT

NINA GOROPEČNIK in REA VOGRINČIČ: PITA PROJEKT

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. december 2022 ― Nina Goropečnik in Rea Vogrinčič se v Galeriji Alkatraz predstavljata z avtorskim delom Pita Projekt. Zasnovali sta ga pod okriljem oddelka za kiparstvo ALUO, in sicer kot odprt razstavni prostor, namenjen tako njima kot tudi drugim študentkam_om ALUO za raziskovanje lastnih umetniških praks. Razstave so producirale_i same_i, brez dodatne podpore in/ali sredstev, saj je bil cilj projekta raziskati celoten proces razstavljanja, torej ne zgolj postavitev umetniškega dela v prostor, ampak tudi ostale dejavnosti, kot so promocija, organizacija in mreženje/vzpostavljanje sodelovanj. Po zaključenem študiju sta se umetnici odločili, da Pita Projekt nadgradita v platformo. Avtorici razstavni projekt v Galeriji Alkatraz naslavljata z metaperspektive, vidita ga kot priložnost za napredovanje svoje pozicije v umetnostnem svetu, obenem pa poskušata podrobno preučiti komponente procesa razstavljanja. Refleksija o obojem ju je pripeljala do preizpraševanja lastne pozicije – pozicije mladih umetnic, ki se poskušata umestiti znotraj ustaljenega sistema, in do razmisleka, kako ta cilj uresničiti, kakšne vloge za to prevzeti, in kar je še posebej pomembno, kako se povezovati z drugimi delujočimi znotraj umetnostnega sistema. (Slednje se jima zdi ključno za pridobivanje podpore pri izvajanju svoje umetniške prakse.) Tudi zato raziskujeta sam format razstave, se sprašujeta, kaj vse je potrebno, da izvedbo strokovna javnost označi za uspešno, kaj jo legitimira in naredi referenčno. Med tem iskanjem se usmerjata tako v raziskovanje osebnega umetniškega izraza kot tudi v preučevanje odnosov med posameznimi elementi umetnostnega sistema in medosebnih dinamik med deležniki, ki ga sovzdržujejo. Razstavni projekt v Galeriji Alkatraz tvori več samostojnih enot – 3 razstave in 4 spremljevalne prireditve. V enem mesecu torej Galerija Alkatraz gosti samostojni razstavi Ree Vogrinčič in nato Nine Goropečnik, kot sklepno pa še njuno skupno Pita Projekt. Za samostojni razstavi sta h kuratorskem sode

Umrl avstrijski umetnik Cornelius Kolig

Dnevnik, 9. november 2022 ― Umrl je umetnik Cornelius Kolig, ki velja za enega najpomembnejših avstrijskih umetnikov 20. stoletja. Star je bil 80 let. Vsestranski in neizprosen umetnik, ki se je posvetil preizpraševanju družbenih tabujev in se pri svojem delu ukvarjal prav z...
K000NTEJNERJI: OBJEKTNOST, EKOLOGIJA IN ABSTRAKCIJA

K000NTEJNERJI: OBJEKTNOST, EKOLOGIJA IN ABSTRAKCIJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. oktober 2022 ― Objekt kontejnerja – ikone, piktograma ali »črne škatle globalizacije«, ki danes organizira 90% celotne ekonomije blaga, v prvi fazi nakazuje na povezave ekonomske učinkovitosti globalnih tokov blagovnega prometa, standardizacije kontejnerske infrastrukture in abstrakcije, saj je kontejnerski ladijski promet učinkovit predvsem zato, ker je zgolj 20% vsebine kontejnerjev znane. V kuriranem ciklu bomo temo zastavili nekoliko širše, in sicer kot premislek sistema kontejnerizacije, ki »strukturira in kodira praktično vse kar pade pod njegovo domeno«, »spreminja svet v mobilno skladišče in ga organizira na način standardiziranih mobilnih prostorskih enot, zamenljivih procesov in merljivega časa (Klose 2015, 6), s čimer poobči poljubno vsebino in omogoči globalno standardiziranost. Kuratorici serije izhajata iz dveh umetniških disciplin, gledališke in vizualne, ter skozi sodelovanje premišljujeta, kako razpreti možnosti za srečanje gledališča in vizualne umetnosti, saj menita, da takšen dialog omogoči nujno preizpraševanje mej vsakega od medijev. K sodelovanju sta povabili tri umetnice – Živa Božičnik Rebec, Mateja Bučar in Neja Zorzut – ki so ustvarile posamične dogodke-instalacije, ki so delovale bodisi kot ponavljajoč performativni dogodek bodisi kot instalacija, ki je na ogled v uradnih urah ali kot oboje hkrati. Materiali so kumulativno zbrani in sopostavljeni v kontejnerjih pred Novo pošto. Skozi serijo diskurzivnih dogodkov pa smo skušali ustvariti smiselen razmislek o poziciji umetnosti v družbi, novih mehanizmih znotraj umetnosti ter razpreti tudi zgodovino kontejnerizacije, ki je sredi 20. stoletja omogočila standardizacijo prometa blaga in globalno ekonomijo.
še novic