Vrhunski violinist Francesco D’Orazio

Vrhunski violinist Francesco D’Orazio

Marijan Zlobec, 23. oktober 2016 ― Drugi koncert 18. Festivala Slowind nocoj v Slovenski filharmoniji je v celoti zapolnil odlični italijanski violinist Francesco D’Orazio. Francesco D’Orazio, vse fotografije Marijan Zlobec Umetniški vodja letošnjega festivala Ivan Fedele ga kajpada dobro pozna in je vedel, kaj vse zna igrati in kako sijajno interpretira dela sodobnih skladateljev, med njimi samega Fedeleja. Francesco D’Orazio Fedele […]
Vipotnik, Miha - Človek poslušanja (2008) Eksperimentalni video/ Avtorski video

Vipotnik, Miha - Človek poslušanja (2008) Eksperimentalni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 23. oktober 2016 ― Vizualno-zvočna kompozicija in avtorski video projekt Mihe Vipotnika s komponistom Borom Turelom v produkciji Uredništva za resno glasbo in balet RTV Slovenija. Celoten projekt je vizualno-zvočna kompozicija, ki se skozi različne bivanjske in ustvarjalne prostore sestavlja na televizijski ekran. Partitura postane v njem del vizualizacije, kjer tekste, ki se izpisujejo po ekranu, animirajo vizualne senzacije raznih oblik uporabe Photoshop programa in črkovnih sistemov. Ti neprestano proizvajajo in ustva...

Nagrajenci 51. FBS

Borštnikovo srečanje, 23. oktober 2016 ― Zaključno mnenje žirije o 51. Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru 2016 Doživeli smo deset zelo intenzivnih dni, polnih domačih in tujih predstav, diskusij, simpozijev, predavanj in bralnih uprizoritev. Letošnji festival je zaznamovala beseda, ki je tudi del uradnega poimenovanja festivala, namreč beseda "srečanje". Tako smo to vsaj občutili člani žirije. In menimo, da bi v današnjem gledališču moral biti fokus prav na srečanju, druženju. Nismo bili priča samo izmenjavi mnenj med gosti in umetniki iz veliko različnih držav, temveč seveda tudi srečanju in konfrontaciji slovenskih gledališč med seboj. Ti dve sili ohranjata gledališki svet živ, kritičen in prožen. Hkrati pa smo imeli možnost videti tudi, kako raznoliko je slovensko gledališče. V enajstih predstavah, ki so bile letos v tekmovalnem programu, smo videli zelo različne oblike uprizoritev in samostojne estetske pristope do gledališča. To je omogočalo tudi  burne razprave med člani žirije. Še posebej bi radi izpostavili tri predstave, saj se skozi njih vidi aktualno stanje naše družbe. In tako nam nudijo predstave odgovore na vprašanja: Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo? Tako lahko skozi avtorski projekt Republika Slovenija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska vidimo kritični prikaz razvoja takrat še mlade Slovenije, njene prve rane, ki jih je doživela zaradi korupcije in politične manipulacije in s tem tudi mit o "domovini" in njenih herojih. Zelo aktualna za današnji čas je tudi uprizoritev Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj. Na koncu predstave nas spreleti srh ob prerokbi v povedi "ti časi, ki se bodo vrnili", še posebno, če jo umestimo v sedanje dogajanje in čas. Predstava Učene ženske Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj pa se spusti globoko  v analizo novih meščanskih slojev in jim iztrga njihovo omejeno, navidezno vsevedno masko. Te tri predstave so posredno tudi simbol za široko polje izrednih uprizorite

Nagrajenci 51. FBS

Borštnikovo srečanje, 23. oktober 2016 ― Zaključno mnenje žirije o 51. Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru 2016 Doživeli smo deset zelo intenzivnih dni, polnih domačih in tujih predstav, diskusij, simpozijev, predavanj in bralnih uprizoritev. Letošnji festival je zaznamovala beseda, ki je tudi del uradnega poimenovanja festivala, namreč beseda "srečanje". Tako smo to vsaj občutili člani žirije. In menimo, da bi v današnjem gledališču moral biti fokus prav na srečanju, druženju. Nismo bili priča samo izmenjavi mnenj med gosti in umetniki iz veliko različnih držav, temveč seveda tudi srečanju in konfrontaciji slovenskih gledališč med seboj. Ti dve sili ohranjata gledališki svet živ, kritičen in prožen. Hkrati pa smo imeli možnost videti tudi, kako raznoliko je slovensko gledališče. V enajstih predstavah, ki so bile letos v tekmovalnem programu, smo videli zelo različne oblike uprizoritev in samostojne estetske pristope do gledališča. To je omogočalo tudi  burne razprave med člani žirije. Še posebej bi radi izpostavili tri predstave, saj se skozi njih vidi aktualno stanje naše družbe. In tako nam nudijo predstave odgovore na vprašanja: Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo? Tako lahko skozi avtorski projekt Republika Slovenija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska vidimo kritični prikaz razvoja takrat še mlade Slovenije, njene prve rane, ki jih je doživela zaradi korupcije in politične manipulacije in s tem tudi mit o "domovini" in njenih herojih. Zelo aktualna za današnji čas je tudi uprizoritev Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj. Na koncu predstave nas spreleti srh ob prerokbi v povedi "ti časi, ki se bodo vrnili", še posebno, če jo umestimo v sedanje dogajanje in čas. Predstava Učene ženske Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj pa se spusti globoko  v analizo novih meščanskih slojev in jim iztrga njihovo omejeno, navidezno vsevedno masko. Te tri predstave so posredno tudi simbol za široko polje izrednih uprizorite

Dare Valič - prejemnik Borštnikovega prstana 2016

Borštnikovo srečanje, 23. oktober 2016 ― Igralstvo letošnjega nagrajenca Dareta Valiča je vezano na njegovo ustvarjalno delovanje v ljubljanski Drami. Od 119 zadetkov v Repertoarju na gledališkem spletnem portalu Sigledal oziroma od okrog 110 dokumentiranih vlog, ki jih je v svojem življenju odigral, jih je velika večina nastala ravno v Drami. A ne vse in ne kar od začetka. V SNG Drama Ljubljana se je namreč redno zaposlil relativno pozno, leta 1971, pri tridesetih, pred tem pa v Drami seveda že igral, prvi nastop, ki ga beleži omenjeni portal, je vloga Predsednika v Millerjevi igri Po padcu leta 1965. Kljub temu, da v njegovem opusu najdemo nastope v skoraj vseh slovenskih gledališčih, od Mestnega gledališča ljubljanskega in Opere in baleta SNG Ljubljana, preko Prešernovega gledališča Kranj, Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, Slovenskega stalnega gledališča Trst in Gledališča Koper do Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, pa tudi nekaj nastopov v tako imenovani neinstitucionalni produkciji, denimo v Gledališču Glej, Cankarjevem domu ali Špas teatru, pa je teh vlog – gre večinoma za enkratna gostovanja – občutno manj kot tistih v njegovem matičnem gledališču. Zato lahko brez pretiravanja rečemo, da je (bila) ljubljanska Drama Valičeva usoda. In v resnici se je Dare Valič ravno v Drami razvil v enega najprepoznavnejših igralcev svoje generacije, pa tudi ljubljanske Drame v nekem njenem za ene bolj in za druge manj srečnem zgodovinskem obdobju. Najprej so tu šestdeseta leta preteklega stoletja, ko za mladega igralca, ki je pravkar končal Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (vpisal pa se je, leta 1961, na Akademijo za igralsko umetnost), leta 1966 kritik Josip Vidmar zapiše, da v predstavi Človek za vse čase "ni imel priložnosti pokazati svoje sposobnosti", dve leti kasneje pa Valiču že da priznanje za eno izmed njegovih vlog v Orestei, za vlogo Pilada, ki ga je po kritikovem mnenju igral "odločno in živo", medtem ko je vlogo stražarja odigral "napeto, sugestivno, z v

Meglice, 10. del

OUTSIDER, 23. oktober 2016 ― Tabora sta bila zbrana že dopoldne; vojska mladoljubljančanov je stala na Slovenski cesti, obrnjena v smeri proti Dunajski; na Dunajski cesti, obrnjeni v smeri proti Slovenski, pa so stali borci DSAU-ja. Salamander in Semezdin sta sedela na svojih umetnih lebdečih konjih, ki sta se dimila v tla, pri tleh zbirala nakodrano belino. Vojščaki so bili [&hellip

BORŠTNIKOVE NAGRADE UČENIM ŽENSKAM, PII ZEMLJIČ IN LIZI MARIJI GRAŠIČ, NAGRADA KRITIKOV IN TEATROLOGOV DRAMI ROSE BERND

SLG Celje, 23. oktober 2016 ― Na 51. Festivalu Borštnikovo srečanje je nagrado za najboljšo uprizoritev prejela koprodukcija Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj UČENE ŽENSKE PO MOTIVIH MOLIÈROVIH UČENIH ŽENSK v režiji Jerneja Lorencija, s katero je SLG Celje začelo sezono 2015/16.   Borštnikovo nagrado za igro je prejela Pia Zemljič za vlogi Filaminte v UČENIH ŽENSKAH PO MOTIVIH MOLIÈROVIH UČENIH ŽENSK in Gospe Flamm v drami ROSE BERND. Borštnikovo nagrado za mlado igralko je prejela Liza Marija Grašič za vlogi Rose Bernd v drami ROSE BERND in Henriete v UČENIH ŽENSKAH PO MOTIVIH MOLIÈROVIH UČENIH ŽENSK.   Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v pretekli sezoni pa je prejela drama ROSE BERND v režiji Mateje Koležnik.   Nagrajencem iskreno čestitamo.

Knežja moda

TV Kočevje, 23. oktober 2016 ― V kočevskem muzeju si lahko do 19. novembra ogledate prav posebno oblačilo zadnjega kočevskega  vojvode Karla Turjaškega Auersperga.

Eliksir življenja

TV Kočevje, 23. oktober 2016 ― Fotografski natečaj, katerega središče je voda, je na razstavi v Domu starejših občanov Kočevje združil letošnje tematsko leto in medgeneracijsko sodelovanje.

51. Festival Borštnikovo srečanje: 9. dan

Koridor, 23. oktober 2016 ― Predzadnji dan festivala je postregel še z zadnjimi predstavami, od tega kar dvema tekmovalnima. Ogledali smo si lahko AGRFT produkcijo “Hiša Bernarde Alba”, “Drame princes” Slovenskega mladinskega gledališča in celjsko “Rose Bernd”.     Sama sva danes obiskala le “Hišo Bernarde Alba”, ki naju je navdušila, hkrati pa v nama vzbudila razmislek o temačnosti življenja […] The post 51. Festival Borštnikovo srečanje: 9. dan appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Vitja balžalorsky

Vitja balžalorsky

Radio Študent, 23. oktober 2016 ― V tokratnem Rš intervjuju smo se pogovarjali z enim najprepoznavnejših mlajših kitaristov na domači grudi Vitjo Balžalorskyim. Gre za kitarista, katerega jezik sega od mainstream jazza, free jazza, elektrofonije in improvizirane glasbe vse do trših alternativnih odvodov in ekperimentalne glasbe. Poznamo ga, poleg ostalega dela, predvsem iz zasedb Balžalorsky Drašler 3o, Litošt, Carnaval, Kombo Zlatka Kaučiča itn... Prvič smo Vitjo slišali v solo izvedbi na lanski ediciji jazz festivala Ljubljana, jutri pa ga lahko preverite na ciklu Defonija v klubu Gromka, v odlični družbi zasedbe The Ex. Prisluhnimo pogovoru, ki je tekel predvsem o kitari in jeziku, ki ga z njo razvija Vitja Balžalorsky. Foto: Nada Žgank
Ivan Fedele bi si v Ljubljani rad postavil spomenik

Ivan Fedele bi si v Ljubljani rad postavil spomenik

Marijan Zlobec, 23. oktober 2016 ― Začel se je že osemnajsti Festival Slowind, poimenovan po našem mednarodno znanem in priznanem pihalnem kvintetu s tem imenom. Umetniški vodja letošnjega festivala je italijanski sodobni skladatelj Ivan Fedele, ki je sicer umetniški vodja Beneškega glasbenega bienala. Pianista Maria Grazia Bellochio in Aldo Orvieto, vse fotografije Marijan Zlobec Slowind je nastopal na beneški glasbeni manifestaciji […]

Kaj berejo?: Jurij Hudolin

Koridor, 23. oktober 2016 ― V tem trenutku, ko sedim na vrtu in gledam mehko istrsko pokrajino in vonjam sivko in rožmarin in se mi ne ljubi obrati tistih nekaj oljk, so me prešinile knjige, ki sem jih prebral večkrat, a je daleč od tega, da bi rekel, da so moje najljubše (to si ne bi drznil trditi za nobeno […] The post Kaj berejo?: Jurij Hudolin appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Bataille/Athey - Solarni anus

Bataille/Athey - Solarni anus

Radio Študent, 23. oktober 2016 ― »Vsakdo se zaveda, da je življenje parodično in da mu primanjkuje interpretacije. Tako je svinec parodija zlata. Zrak je parodija vode. Možgani so parodija ekvatorja. Koitus je parodija zločina.«   Bataille ne bi mogel biti bolj jasen in postopka nam ne bi mogel razgrniti bolj transparentno. Bataille parodira. Parodira umetnost, parodira filozofijo, parodira religijo, parodira politiko, parodira življenje, parodira transgresijo, parodira anus, parodira sonce, parodira smisel, parodira govorico … »In ko kričim JAZ SEM SONCE, se pojavi neka celovita erekcija, kajti glagol biti je sredstvo ljubezenske mrzlice«. Na nek način počne Athey podobno. Iz anusa, obdanega s tetoviranimi sončnimi žarki, najprej počasi izvleče biserno ogrlico. Nakar si preko kavljev, zabodenih v kožo, v aktu samo-inavguracije na glavo pripne krono, tako da mu krona obraz groteskno zategne. Potem si nališpa obraz. Kar še sledi, je analna samo-penetracija z dildom, pripetim na čevelj s peto na njegovi nogi. To je objekt meseca oktobra 2016 na Radiu Študent, objekt oddaje, katere metodološko pravilo narekuje teoretsko seciranje zgolj enega umetniškega objekta; vse to pa z namenom, da bi se pod plastjo spihanega zgodovinskega prahu spodbudil, če že ne kar zgodil, reproduktivni koitus preteklosti in prihodnosti. Pravzaprav pa objekt ni eden, temveč sta dva. Ali pa je eden, razcepljen na dva. Toda ni razcepljen, kajti reči, da je razcepljen, bi bilo teoretsko in zgodovinsko povsem napačno. Prej bi lahko rekli, da je objekt zavzel različne medijske manifestacije. Pa vendar, objekt sploh ni eden, razen če bi to bil anus. In na nek način dejansko to je anus. Ki pa vse prej kot da izraža totalnost in enotnost. Se pravi, leta 1927 je Georges Bataille napisal tekst Solarni anus, dobrih šestdeset let kasneje, leta 1998 pa je Ron Athey, skličujoč se na Bataillev tekst, uprizoril uvodoma opisani performans z istoimenskim naslovom: Solarni anus. Ker smo v oddaji Objekt meseca

Michael Obrist: Kaj stoji za imenom feld72?

OUTSIDER, 23. oktober 2016 ― Feld pomeni polje. Definira nekaj, kar je vmes. Lahko so to elementi, osebe, discipline. Odpira različne asociacije – teorija polja, polje raziskav, meje polja, Bourdieujevo polje … Za tiste, ki iščejo skrivnosti, pa skupaj s številko razkriva tudi mesto in naslov. Delo feld72 raziskuje presečišče med arhitekturo, uporabnim urbanizmom in umetnostjo. Michael Obrist – Feld72 [&hellip
še novic