Življenje pod vodo, drugič

Življenje pod vodo, drugič

Večer, 12. avgust 2017 ― Arthur C. Clarke je v enem svojih dnevniških zapisov z dolgoletnega bivanja na Šrilanki opisoval, kako ga potapljanje po morskih globinah zaradi breztežnosti, teme in odsotnosti kisika spominja na lebdenje v vesolju. Ker je vedel, da v življenju nikoli ne bo imel priložnosti poleteti med planete, mu je prav potapljanje predstavljajo enakovredno zamenjavo. V nenavadnih živalskih vrstah, ki jih je srečeval pod morsko gladino, je kasneje našel marsikatero inspiracijo za opisovanje vesoljskih bitij v svojih znanstvenofantastičnih romanih. Clarke pa sploh ne bi mogel biti potapljač, če ne bi Jacques Cousteau desetletje poprej izumil kisikove jeklenke, s katero je omogočil razvoj podvodnega raziskovanja. Prav ti dogodki so predmet filma Odiseja (L'Odyssée, 2016) francoskega režiserja Jérôma Salla, v katerem v vlogi Cousteauja nastopa Lambert Wilson (Matrica, Božji možje). Vzporednice z vesoljem niti v tem kontekstu niso zgolj bežna referenca. Cousteau si namreč v filmu ameriško in sovjetsko raziskovanje vesolja vzame kot motivacijo za svoje morske ekspedicije. "Američani so zavzeli vesolje, mi pa bomo zavzeli morje," izreče njegov lik, medtem ko poskuša Francijo postaviti na čelo svetovnih oceanografskih raziskav. Z današnjega vidika se marsikaj videnega v tej filmski uprizoritvi Cousteaujevega življenja zdi še kako znano. Tu so rdeče čepice, barvita retro tehnologija, gurmanske večerje, živa glasba na krovu ladje Kalipso. Ni presenetljivo, da je pred trinajstimi leti Wes Anderson te elemente prepoznal kot popolno gradivo za svoj film Življenje pod vodo (The Life Aquatic, 2004). Sallova Odiseja za razliko od Andersonovega filma predstavlja manj komičen in toliko bolj faktičen pristop k portretiranju legendarnega raziskovalca. Namesto izstopajočega avtorskega dotika si film prizadeva gledalca očarati s čudovito, večkrat tudi spektakularno fotografijo, s katero dopolnjuje nizanje anekdot iz Cousteaujevega življenja. V tem pa leži tudi največja pomanjkljivost Sallovega

Iz okvirja

UGM, 21. julij 2017 ― V ospredju bodo različni pristopi k ustvarjanju in vsebinska raznolikost, ki obsega akt, portret, knjigo umetnika, instalacije in performans.
Čisto drug čas

Čisto drug čas

Airbeletrina, 18. julij 2017 ― Daljši roman naj bi odražal svoj čas. Od Vojne in miru ali ciklusa Človeške komedije ne pričakujemo le tega, da nam bosta povedala neko zgodbo; od njiju si obetamo tudi celovit portret navad, družabnosti in razmerij, značilnih za Rusijo ali Francijo na začetku 19. stoletja. Daljši romani, se pravi besedila nad 400 ali 500 strani – oziroma dela, ki jih z manj tehničnim izrazom imenujemo »špehi« – pa imajo tudi neko drugo razmerje s časom. Dolg roman se mora soočiti z nalogo organizacije pripovednega časa. Urediti mora to dolgo trajanje, opisano na tisoč ali več straneh.
Vzhodna rezidentura

Vzhodna rezidentura

Radio Študent, 27. junij 2017 ― Danes lahko na vzhodu Slovenije spoznate dva umetnika v rezidencah v Mariboru in Slovenj Gradcu. Prvi se ukvarja z glasbo, druga z gobelini. Rezidenčnega umetnika INFOPEKE Mersida Ramičevića Rama lahko obiščete danes zvečer ob osmih v Centralni postaji v Mariboru, kjer bo imel kratko predavanje o socialni koreografiji in predstavitev zvočne instalacije Cooling the music. Socialna koreografija je Mersidov način dela, ki zajema kolektivno izkušnjo, kurirano preko zvoka. Kako pa se loti umetniškega prikaza, nam je povedal Simon Žlahtič.           Izjava Od danes naprej pa vse do petka se bo v Slovenj Gradcu odvijala delavnica posodabljanja starih gobelinov s sodobnimi računalniškimi podobami v organizaciji društva Umetnost za vse!. Če na podstrešju najdete kak star gobelin tihožitja ali Titov portret, lahko s pomočjo umetnice Katje Felle staremu kiču dodate vaporwave pridih. Povezavo gobelina in tehnologije je pojasnila koordinatorka dogodka Polona Pobrežnik. Izjava Poletni izlet v vzhodne kraje vam priporoča Ana.  
Pesniška zbirka Miklavža Komelja in roman Sebastijana Preglja

Pesniška zbirka Miklavža Komelja in roman Sebastijana Preglja

ARS Svet kulture, 26. junij 2017 ― V današnji oddaji o novostih novomeške založbe Goga. Pesniška zbirka Miklavža Komelja Liebestod raziskuje mejo med poezijo in prozo, Sebastijan Pregelj se v knjigi Vdih. Izdih posveča vprašanjem tujcev in beguncev. Roman poljske pisateljice Joanne Bator Peščena gora v prevodu Staše Pavlović pa prinaša panoramski portret povojne poljske družbe. Predstavljamo tudi opero Rdeči ženski odred, […]
še novic