Novice

aktualno

Oliver Dragojević ni umrl

Oliver Dragojević ni umrl

Marijan Zlobec, 10. december 2017 ― Na FB profilih v Sloveniji so se pred nekaj urami pojavile informacije, da je preminil slavni pevec Oliver Dragojević. Objavljam izvirne demantije iz Hrvaške. Oliver Dragojević, foto FB profil OLIVER Dragojević nije umro. Ovu informaciju Indexu je potvrdio član Oliverove obitelji. Kao i mnogo puta dosad, opet je procurila kriva informacija koja potencijalno može naštetiti mnogima. […]
TINA KONEC: ČRTE RISBE 2015 - 2017

TINA KONEC: ČRTE RISBE 2015 - 2017

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. december 2017 ― Pregledna razstava mlade ustvarjalke predstavlja izbor manjših in večjih kompozicij monokromnih risb, 123 risb v tehniki svinčnika in tuša na papirju iz obdobja 2015–2017. Avtorica dojema risbo kot osnovo za nadaljnje ustvarjanje ali kot samostojno zaključeno likovno delo. "Risbo sem vedno dojemala hkrati kot osnovo za nadaljnje ustvarjanje in kot samostojno zaključeno likovno delo. Skozi risbo izražam naravo, ki mi predstavlja univerzalnost in večno aktualnost, fascinira me ponavljanje naravnih oblik v mikro in makro svetu. Slednje raziskujem prav skozi risbo, saj izhodiščni motiv – drevesne krošnje – artikuliram do mere, da končano delo aludira na druge, po videzu sorodne naravne forme. S tem vzpostavim igro asociacij, ki je popolnoma subjektivna, dopušča svobodne interpretacije in asociacije gledalcev. Rada slišim, ko mi ljudje povedo, da jih risba spominja na vesolje, gube na dlaneh, vodne tokove, oblake, druge na lase, meglice, fraktale, razne pojave v naravi … Poleg likovnega artikuliranja narave v risbah raziskujem tudi odnos med pozitivom in negativom ter med polnostjo in praznino. To je še posebej jasno v risbah z imenom Dan in noč in noč in dan.Težim k temu, da s preprostimi likovnimi sredstvi ustvarim kar se da velik učinek. Na videz preprosta in osnovna tehnika tuša/svinčnika na papir kljub svoji tradicionalnosti v sebi še vedno nosi velik potencial za inovacije. Omeniti moram še delovni proces, ki je prav tako temeljnega pomena. Čas, ki ga namenim ustvarjanju risb, je pravzaprav svojevrstna meditacija in je čas, ki ga imam samo zase". Tina Konec Lines Drawings 2015–2017 The overview exhibition of the young artist presents a selection of smaller and larger monochromatic drawings, 123 drawings in ink and pencil, all from the 2015–2017 period. The author sees the drawing as a basis for future works or an independent artwork. "For me, none of my art is complete without drawing, which is the foundation for my creative expression. The nature I depict is unive

Poslovil se je Jernej Šugman

Borštnikovo srečanje, 10. december 2017 ― V 49. letu starosti je umrl Jernej Šugman, eden najplodnejših in najbolj cenjenih slovenskih igralcev. Prvak ljubljanske Drame je v gledališču upodobil nekatere največje like, od Kralja Leara in Hamleta do Julija Cezarja in Ojdipa. Veljal je za igralca najzahtevnejših vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tri Borštnikove nagrade, nazadnje lani za izjemno naslovno vlogo v predstavi Kralj Ubu, ki mu je prinesla tudi zlati lovorjev venec na gledališkem festivalu MESS v Sarajevu. Prejel je tudi več Severjevih nagrad in nagrad revije Stop za najboljšega igralca leta. Nad njim niso bili navdušeni samo kritiki, ampak je veljal za enega najbolj priljubljenih igralcev pri nas, ki je obvladal tako resne dramske vloge kot humorne, saj je imel odličen občutek za komedijo. Izkazal se je tudi na televizijskem področju, še posebej v nanizanki Teater Paradižnik kot nepozabni vratar Veso, v Vrtičkarjih in v Naši mali kliniki. Obsežen je tudi njegov filmski opus - med drugim smo ga lahko gledali v Predmestju, Sladkih sanjah, Kratkih stikih, Lahko noč, gospodična, Zvenenju v glavi in letos v Nočnem življenju. Sinhroniziral je tudi več risank, med drugim je posojal glas očiju pujsu v Pujsi Pepi. Jernej, počivaj v miru!
Umrl je igralec Jernej Šugman

Umrl je igralec Jernej Šugman

Misli, 10. december 2017 ― V 49. letu starosti je umrl eden najplodnejših slovenskih igralcev Jernej Šugman, je poročala Televizija Slovenija. Bil je član ansambla ljubljanske Drame, uveljavil pa se je tudi kot igralec v televizijskih serijah in filmih.
Umrl je veliki slovenski igralec Jernej Šugman

Umrl je veliki slovenski igralec Jernej Šugman

Marijan Zlobec, 10. december 2017 ― Pred dvajsetimi minutami je dramski igralec Saša Tabaković na svojem FB profilu objavil žalostno vest, da je nepričakovano umrl eden najbolj znanih in priljubljenih dramskih in filmskih ter televizijskih igralcev Jernej Šugman. Informacijo o Šugmanovi smrti je pred enajstimi minutami objavil še zurnal24.si. Jernej Šugman v predstavi Kralj Ubu, ki mu je na lanskem Borštnikovem […]
Sedemdeset let Steletovega inštituta

Sedemdeset let Steletovega inštituta

Marijan Zlobec, 10. december 2017 ― SAZU in ZRC SAZU pripravljata slavnostno akademijo in raziskovalni dan ob 70. obletnici ustanovitve Sekcije za umetnostno zgodovino, predhodnice Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Slovesnost bo v torek, 12. decembra, ob 12. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4. Akademik, prof. dr. Milček Komelj, vse fotografije Marijan Zlobec Na slavnostni akademiji, ki so jo […]

Modrost telesa – prožnost glasu

Naši zbori, 10. december 2017 ― Človeški glas je mnogo več kot le zapleteno biološko komunikacijsko orodje. Ker je neločljivo povezan in pogojen z našo konstitucijo,… The post Modrost telesa – prožnost glasu appeared first on Naši zbori.

Jagababa: slovenska grahasta kokoška v vsako kuhinjo

OUTSIDER, 10. december 2017 ― Pogovarjali smo se s Sašo Drobnič Škrjanec, ki ustvarja pripomočke za dom. S tehniko sitotisk potiska vse krpe, predpasnike in prte, ki so iz naravnih materialov – lanu ali bombaža. V glavni vlogi se največkrat pojavlja slovenska avtohtona grahasta kokoš, ki se odlično prodaja tudi v tujino. Saša se pri ustvarjanju vedno vrača na domače…
Kulturne rastline so dediščina človeštva

Kulturne rastline so dediščina človeštva

SEM, 10. december 2017 ― Seminar za etnobotaniko »Kulturne rastline so dediščina človeštva« zajema dvodnevni program predavanj z različnih strokovnih področij, kar omogoča širši in globlji vpogled v izjemno raznovrstno znanje o kulturnih rastlinah. 17. – 18. februar 2018, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana (upravna hiša) Program seminarja, predstavitev predavateljev in povzetki predavanj Kaj je etnobotanika? Etnobotanika je mlada znanstvena disciplina, ki se je začela razvijati na začetku 20. stoletja z združevanjem botanike, medicine in antropologije. Preučuje kompleksne odnose med ljudmi in rastlinami,  vrste rastlin ter njihovo tradicionalno in sodobno uporabnost, dokumentira, opisuje in razlaga načine uporabe ter vrednost rastlin za človeka. Komu je seminar namenjen? Seminar je namenjen vsem, ki jih zanima širši vpogled v dediščino kulturnih rastlin. Interdisciplinarna sestava predavateljev ponuja seznanjanje z izjemno raznovrstnim znanjem o kulturnih rastlinah, njihovi vlogi v tradicionalni kulturi in spreminjanju v sodobnem času. Prehrana je najpomembnejše področje človekove rabe rastlin. Kulturne rastline, ki so jih ljudje v svoji dolgi zgodovini vzgojili iz prvotnih divjih oblik, so danes osvojile svet in so nepogrešljive za prehrano človeštva. Skupaj s kulturnimi rastlinami se je širilo tudi znanje o njihovi pridelavi in uporabi, kar je vplivalo na kulturo in način življenja naših prednikov. Tradicionalna poljedelska opravila so bila v najstarejših časih povezana z ljudskim verovanjem in praznovanjem, iz česar so se razvile tudi najrazličnejše šege in navade, ki kažejo na duhovno obzorje naših prednikov in na način življenja v tesni soodvisnosti z naravo. Nekoč so rastline gojili v okviru tradicionalne vrtne ali poljedelske pridelave za prehranske in zdravilne namene, danes pa prevladujejo sodobni, zlasti monokulturni nasadi kulturnih rastlin za prehrano in predelavo v industriji. Zakaj na seminar etnobotanike o kulturnih rastlinah? Seminar za e
še novic