Fotografska razstava dijakov Gimnazije Jurija Vege Idrija

Fotografska razstava dijakov Gimnazije Jurija Vege Idrija

Mestni muzej Idrija, 15. maj 2018 ― Vabimo vas na odprtje fotografske razstave dijakov Gimnazije Jurija Vege Idrija v četrtek, 17. maja 2018, ob 19.00 v Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg. Dijaki Ajda Tušar, Julija Rejc, Manja Kolenc, Črtomir Hadalin in Maks Brus so pod mentorstvom Nejca Menarda v letošnjem šolskem letu skozi fotografski objektiv opazovali idrijske znamenitosti in ustvarjali portrete.   Dijak Maks Brus pa si je za samostojni izziv izbral temo mladih in sodobne tehnologije. Vljudno vabljeni!Razstava bo na ogled do nedelje, 3. junija 2018, vsak dan od 9. do 18. ure.

Maruša Zorec: Osvobajanje prostora

OUTSIDER, 5. maj 2018 ― Ajda Bračič: Intervju z Marušo Zorec Portret: Primož Korošec Maruša Zorec je bila s svojo arhitekturno pisarno Arrea skupaj z izbranimi drugimi arhitekti z vsega sveta izbrana za sodelovanje na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Z ekipo je pripravila svoj odziv na manifest »Freespace«, ki sta ga napisali kuratorki bienala Yvonne Farrell in Shelley McNamara…
Vlasta Zorko: retrospektiva, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

Vlasta Zorko: retrospektiva, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

Mladina, 4. maj 2018 ― Vlasta Zorko (letnik 1934) je eno najvidnejših imen slovenskega kiparstva. Je ena prvih profesionalno izobraženih kipark pri nas in prva, ki se ji je v obdobju po drugi svetovni vojni uspelo tudi uveljaviti na področju kiparstva. Svoje ustvarjanje, ki obsega več kot 50 postavitev v javnem prostoru (od tega 35 v Mariboru), vsaj 110 portretov ter prek 1000 figurin, je posvetila enemu motivu: človeški figuri.
Tina Renko, ustvarjalka lutk iz blaga

Tina Renko, ustvarjalka lutk iz blaga

Mladina, 26. april 2018 ― Ustvarjalcev, ki izdelujejo punčke iz blaga, je veliko. Tiste, ki znajo kose blaga in polnila preleviti v prepoznavne portrete, pa bi verjetno na vsem svetu lahko prešteli na prste. Med njimi je Tina Renko, ki v vasi Prem med Pivko in Ilirsko Bistrico ustvarja blagovno znamko mimma.
Václav Talich končno dobil obeležje tam, kjer je začel svetovno kariero

Václav Talich končno dobil obeležje tam, kjer je začel svetovno kariero

Marijan Zlobec, 22. april 2018 ― Slavnostni dogodek odkritja spominskega obeležja slavnemu češkemu in lahko rečemo še slovenskemu dirigentu Václavu Talichu na steni nad stopniščem, ki vodi do balkona Unionske dvorane (lokacija morda ni najbolj posrečena, saj plošče s silhuetnim Talichovim portretom (kipar Metod Frlic, oblikovalec Robert Žvokelj) obiskovalci v parterju in avli ne vidijo) je združil slovenske ljubitelje glasbe in […]
SONJA VULPES / MEMENTO MORI

SONJA VULPES / MEMENTO MORI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. april 2018 ― Memento mori je latinski izrek, ki pomeni spominjaj se smrti, v umetnosti pa se uporablja za oznako del, ki tematizirajo smrtnost ljudi in minljivost sveta nasploh. Tema memento mori se v likovni umetnosti običajno predstavlja z značilnimi simboli, kot so lobanja, peščena ura, sveča, sadje, rože, Sonja Vulpes pa v prvi plan postavlja figuralno motiviko. Figure in portreti, napol skeletni in napol meseni, so prispodoba za nas same, sedaj, ob smrti in po njej. Ponekod jih spremljajo križi, rože in sveče kot asociacija na konec, obenem pa kot simbol upanja. Element humorja, ki je prisoten v nekaterih od teh del, skuša prikazati smrt, bolj kot nekaj strašljivega in dokončnega, igrivo, kot nov začetek po koncu. Umetnica navdih za motive na temo memento mori črpa iz vsakdanjega življenja, lastnih strahov in razmišljanj o tem, kdo smo in kam gremo. Temo predstavlja v grafičnih delih velikih formatov v tehniki kolagrafije, ki jih spremljajo preproste monotipije manjšega formata. Sonja Vulpes s pravim imenom Sonja Grdina (1986) je zaključila študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njeno glavno področje ustvarjanja je risba, ki zaživi samostojno, kot umetniška grafika in kot tatu. Od 2014 sodeluje z založbo 585 ZINES, ki se ukvarja z izdajo zinov v manjših nakladah. https://www.instagram.com/sonjavulpes/ http://sonjavulpes.tumblr.com/
Video <mark>portreti</mark> čebelarjev in čebelark na Slovenskem

Video portreti čebelarjev in čebelark na Slovenskem

SEM, 18. april 2018 ― V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno, z njim je povezana tudi bogata materialna in nesnovna kulturna dediščina; zadnja se kaže skozi znanje, veščine in vrednote čebelarjev. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) jo predstavljamo na razstavi Kjer so čebele doma,  ki smo jo odprli 14. junija 2018. Ob razstavi zbiramo raznovrstno gradivo, tudi filmsko, prav tako pa nas vizualno gradivo zanima ob vpisovanju čebelarstva v Register nesnovne kulturne dediščine. Pregled dokumentarnih filmov pokaže, da so nosilci veščin čebelarjenja redko v središču filmske zgodbe, zato smo se v SEM odločili spodbuditi snemanje video portretov čebelarjev in čebelark ter njihovega odnosa do čebel in čebelarjenja. Pri koordinaciji varovanja nesnovne kulturne dediščine namreč opažamo, da imajo nosilci dediščine veliko željo po dokumentiranju svoje dediščine in pogosto tudi potrebna znanja. Vabimo vas torej, da posnamete video portrete čebelarjev in čebelark vseh starosti, v tradicionalnih in urbanih prostorih Slovenije. Čebelarji ali čebelarke naj bodo posneti v svojem delovnem okolju, portret naj lovi ravnotežje med prikazom delovnih postopkov in razkrivanjem odnosa do čebelarjenja in čebel: od koga so se naučili znanj o čebelarstvu, kako so jih sami razvijali naprej in komu jih predajajo, kaj jim čebelarjenje pomeni in kako je udeležena družina ter kako je njihovo delovanje vpeto v skupnost, društva ali zveze. Ob snemanju priporočamo enotnost časa in prostora: čebelar ali čebelarka naj govorita med delom v okolju, kjer poteka njuna dejavnost; video portret pa seveda lahko sestavlja več zaporednih prizorov, posnetih na različnih prizoriščih, če tako terjajo delovni postopki. Video filmi naj predstavijo pristno zvočno podobo in energijo čebelarjenja, predvsem skozi zvoke naravnega in kulturnega okolja. Izdelke opremite z naslovom in na koncu navedite podatke o avtorjih. Video portreti naj bodo dolgi od 5 do 10 minut. Priporočeni format je mp4, velikost filma pa od 200 do 1000 Mb.

Razstava akademskega kiparja Zlata Rudolfa

Trubarjeva domačija - Arhiv, 18. april 2018 ― Letošnjo sezono galerijske dejavnosti v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji smo odprli v četrtek, 12. aprila. Svoja dela je na ogled postavil akademski kipar Zlato Rudolf. Zlato Rudolf je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri profesorju Slavku Tihcu. Živi in ustvarja v Idrijski Beli, domači pa so mu tudi naši, Trubarjevi kraji. Od leta 2011 je redni udeleženec likovnih srečanj Trubarjevi kraji, ki jih pripravlja KUD Primož Trubar Velike Lašče. Marsikomu pa je poznan tudi po kipu psoglavca, ki ga je izdelal za Občino Sodražica in stoji na trgu v Sodražici. Njegovo ustvarjanje obsega predvsem kamnite skulpture in leseni kipe, unikatne kamine, fontane in portrete v glini. Oblikuje tudi bivalne prostore in vrtove (parke) ter manjše dekorativne izdelke - kamnite mize, svetila, spuščene strope, nenavadne stebre ipd. Razstava, ki jo je umetniku pomagala postaviti Helena Grebenc Gruden, je prerez vsega njegovega dela in ustvarjanja. Razstava bo na ogled do 6. maja 2018, zato prav lepo vabljeni na ogled.  {loadmodule mod_favslider,Razstava-Zlato-Rudolf-galerija-slider} {loadmodule mod_favslider,Razstava-Zlato-Rudolf-galerija-slider-2}
Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak

Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak

Mladina, 13. april 2018 ― Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega...
Kaveljci, korenine in <mark>portreti</mark> v družinskem albumu

Kaveljci, korenine in portreti v družinskem albumu

Literatura v živo, 12. april 2018 ― Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko, … etc., prepeva Predin in nas spomni na neke davne migrantske tokove, na katere še pod povrhnjico kljuva spomin, in nekaj podobnega piše tudi nobelovka Munro, samo v prozi in seveda ne o kakšnih zakarpatskih nomadskih plemenih, temveč o svojih škotskih prednikih in njihovem preseljevanju v Ameriko.
še novic