Predstavitev knjige Ljube Krušič Vrtnica v srcih

Kamra.si, 23. januar ― Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica vabi v četrtek, 25. januarja 2018, ob 18. uri na predstavitev knjige Ljube Krušič Vrtnica v srcih, ki prinaša spomine na prvo desetletje mesta Nova Gorica. Z avtorico se bo o knjigi pogovarjala Sara Krošelj. Dogodek sooblikujejo: Petra Pia Fornazarič, Jana Krušič, Amaterska skupina ŠOOV - Šempas, Osek, Ozeljan, Vitovlje in učenci Podružnične šole Ledine - OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica pod vodstvom Hermine Ličen. Predstavitev bo v dvorani knjižnice. Vabljeni.

Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah

Kamra.si, 22. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož in Mestni muzej Idrija vas v četrtek, 1. februarja 2018, ob 18. uri vabita v Salon umetnosti na Ptuju na odprtje razstave Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah.  Razstava bo na ogled do 27. aprila 2018. Slovenija se ponaša z izredno bogato pustno dediščino. Med najbolj znanimi pustnimi skupinami so tudi laufarji iz Cerknega. Skupino sestavlja 25 likov. Razen enega vsi nosijo lesena naličja – larfe, izrezljane iz lipovega lesa. Vsaka larfa skupaj z obleko in pripadajočimi rekviziti predstavlja določen lik. Nekateri od njih imajo svoj izvor v predkrščanskem verovanju naših prednikov, drugi predstavljajo človeške lastnosti in posebnosti, tretji socialne ali poklicne skupine. Njihova skupna naloga pa je, da preženejo zimo in prikličejo pomlad ter skozi pustni obred obračunajo z vsem, kar je bilo slabega in napačnega v preteklem letu in s tem omogočijo prebivalcem nov začetek. Cerkljanska laufarija je bila tako kot Klekljanje idrijske čipke razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena. Larfe cerkljanskih laufarjev so bile izziv članicam Klekljarskega društva Marjetica Cerkno. Vzorčne predloge za čipke je izdelala risarka Maja Svetlik v sodelovanju z mentorico klekljaric Stano Frelih. Večina klekljaric se je s izzivom izdelave tako zahtevnih čipk srečala prvič, zato jim je mentorica v tem procesu pomagala. Redno so se srečevale, izdelovale in analizirale poizkusne čipke, iskale najboljše rešitve, včasih se tudi učile določene tehnike, ki jo je čipka zahtevala. Sodelovalo je 21 klekljaric, ki so za izdelavo 24 klekljanih podob naglavnih mask cerkljanskih laufarjev, predstavljenih na razstavi Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah, porabile več kot 2000 ur. Čipke so bile v letu 2016 odkupljene in so del Čipkarske zbirke Mestnega muzeja Idrija.(Milojka Magajne, Mestni muzej Idrija)

Taborišča – intervju z Borisom Pahorjem ter projekcija dokumentarnega filma Mihaela Toša

Kamra.si, 18. januar ― Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Sinagogi Maribor tudi letos nadaljujejo s sklopom prireditev Šoa - spominjajmo se. Tako vas v torek, 23. januarja 2018, ob 18. uri vabimo v Salon uporabnih umetnosti na pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem o holokavstu in življenju v taboriščih, ki ga je izkusil sam, potem ko so ga Nemci februarja 1944 deportirali, ter na projekcijo dokumentarnega filma Mihaela Toša. Vljudno vabljeni!

Muzejski vikend za družine

Kamra.si, 18. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na Muzejski vikend, ki bo v soboto, 20. januarja 2018, od 10. do 16. ure, na Ptujskem gradu. Prireditev je namenjena družinam z otroki, starimi več kot 4 leta. Vstopnine ni. Ste vedeli, da si v muzeju lahko ogledate tudi živali? Pa ne mislimo na miške v kleti, netopirje na podstrešju ali golobe na grajskem dvorišču. V muzeju lahko vidite živali, upodobljene na slikah: konje, pse, mačke, celo muhe … in še kaj bi se našlo! Na tokratnem Muzejskem vikendu se bomo sprehodili po grajskih zbirkah in poiskali upodobitve živali, nato pa si bomo izdelali konjička na palici, ga zajahali in oddirjali v daljne kraje! Vabljeni!

Podzemni svet pod nekdanjo Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor

Kamra.si, 17. januar ― Kmalu po pričetku 2. svetovne vojne v tedanji Jugoslaviji so Nemci na Teznem pri Mariboru leta 1941 pričeli z gradnjo tovarne za izdelavo letalskih delov za potrebe vojne industrije, ki je bila predhodnica kasnejše Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor (TAM). Zaradi strahu pred zavezniškimi letalskimi napadi, ki so v začetku leta 1944 povzročili na tovarniških objektih precejšnjo gmotno škodo, so se odločili, da proizvodnjo preselijo pod zemljo. Tako so 14 metrov pod tlemi na površini 8.512 m2 v začetku leta 1944 dogradili sistem podzemnih bunkerjev, kjer se je lahko proizvodnja nemoteno nadaljevala.

Literarni večer z Borisom Kolarjem

Kamra.si, 17. januar ― V petek, 19. januarja 2018, ob 20.00 vas vljudno vabimo v Salon uporabnih umetnosti. V SALONski literarni ring tokrat vstopa mariborski ekolog, pisatelj in strastni vohalec Boris Kolar, ki je bil za svoj prvenec Iqball Hotel nominiran za Kresnikovo nagrado. V pisani družbi cirkuških medvedov, čudaških urarjev, hedonističnih nadškofov in drugih zabavnih likov bomo spoznali svet njegovih kratkih zgodb. Prijazen pogovor z avtorjem bo vodila Martina Magdič, odlomke zgodb bo brala mariborska igralka Alenka Cilenšek.Veselimo se srečanja z vami!  

Kino je vedno dobra ideja

Kamra.si, 17. januar ― Zgodovinski arhiv na Ptuju vabi na ogled razstave Kino je vedno dobra ideja. Nastala je v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, ob 120-letnici prve kinopredstave na Ptuju. Na ogled bo od 17. januarja 2018 do konca marca 2018, vsak delavnik med 8.00 in 15.00 uro v galerijskem hodniku arhiva. Ob vsebinsko in slikovno bogati razstavi je izšla tudi obsežna monografija o kinematografiji na Ptuju. Doživite bogat pregled ptujske zgodovine kina, kjer je med drugim predstavljena tudi Angela Zalokar, uspešna filmska igralka nemškega filma, rojena sredi tridesetih let 20. stoletja v neposredni bližini Ptuja. Vljudno vabljeni!

Zgodbe izginjajočih kultur

Kamra.si, 17. januar 25. januarja 2018, ob 19. uri bosta v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj priznana fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec predstavila zakulisje zgodb, ki so nastale v projektu Izginjajoče kulture. Arne Hodalič, novinar, predavatelj in urednik fotografije pri National Geographicu Slovenija, in Katja Bidovec, magistrica komunikologije, leta 2017 prejemnica nagrade na mednarodnem Nikonovem fotografskem natečaju, predstavljata izginjajoče kulture na težko dostopnih predelih Etiopije, Indije in Namibije, katerim v bližnji prihodnosti zaradi različnih vzrokov grozi izumrtje. Portreti staroselcev bodo zato kmalu dragoceni dokazi o njihovem obstoju in načinu življenja.
še novic