Video portreti čebelarjev in čebelark na Slovenskem

Video portreti čebelarjev in čebelark na Slovenskem

SEM, 18. april ― V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno, z njim je povezana tudi bogata materialna in nesnovna kulturna dediščina; zadnja se kaže skozi znanje, veščine in vrednote čebelarjev. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) jo bomo predstavili na razstavi Kjer so čebele doma,  ki jo v odpiramo 7. junija 2018. Ob razstavi zbiramo raznovrstno gradivo, tudi filmsko, prav tako pa nas vizualno gradivo zanima ob vpisovanju čebelarstva v Register nesnovne kulturne dediščine. Pregled dokumentarnih filmov pokaže, da so nosilci veščin čebelarjenja redko v središču filmske zgodbe, zato smo se v SEM odločili spodbuditi snemanje video portretov čebelarjev in čebelark ter njihovega odnosa do čebel in čebelarjenja. Pri koordinaciji varovanja nesnovne kulturne dediščine namreč opažamo, da imajo nosilci dediščine veliko željo po dokumentiranju svoje dediščine in pogosto tudi potrebna znanja. Vabimo vas torej, da posnamete video portrete čebelarjev in čebelark vseh starosti, v tradicionalnih in urbanih prostorih Slovenije. Čebelarji ali čebelarke naj bodo posneti v svojem delovnem okolju, portret naj lovi ravnotežje med prikazom delovnih postopkov in razkrivanjem odnosa do čebelarjenja in čebel: od koga so se naučili znanj o čebelarstvu, kako so jih sami razvijali naprej in komu jih predajajo, kaj jim čebelarjenje pomeni in kako je udeležena družina ter kako je njihovo delovanje vpeto v skupnost, društva ali zveze. Ob snemanju priporočamo enotnost časa in prostora: čebelar ali čebelarka naj govorita med delom v okolju, kjer poteka njuna dejavnost; video portret pa seveda lahko sestavlja več zaporednih prizorov, posnetih na različnih prizoriščih, če tako terjajo delovni postopki. Video filmi naj predstavijo pristno zvočno podobo in energijo čebelarjenja, predvsem skozi zvoke naravnega in kulturnega okolja. Izdelke opremite z naslovom in na koncu navedite podatke o avtorjih. Video portreti naj bodo dolgi od 5 do 10 minut. Priporočeni format je mp4, velikost filma pa od 200 do 1000 Mb.
FILMI O BELOKRANJSKI NESNOVNI KULTURNI DEDIŠČINI

FILMI O BELOKRANJSKI NESNOVNI KULTURNI DEDIŠČINI

SEM, 13. april ― Belokranjski muzej Metlika in Slovenski etnografski muzej vabita na predstavitev petih filmov o nesnovni kulturni dediščini Bele krajine, ki bo v četrtek, 19. aprila 2018, ob 19. uri v Belokranjskem muzeju v Metliki. V pozdravnem nagovoru bo direktorica dr. Tanja Roženbergar predstavila Slovenski etnografski muzej, ki koordinira varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Kustosinja za etnografski film Nadja Valentinčič Furlan bo spregovorila o najnovejših smernicah za snemanje nesnovne kulturne dediščine za potrebe Registra tovrstne dediščine in nominacij na Unescove sezname. Sledil bo ogled treh filmov, ki jih je etnologinja in kulturna antropologinja Manca Filak izdelala v sklopu usposabljanja na delovnem mestu v Kustodiatu za etnografski film Slovenskega etnografskega muzeja. Prikazujejo pripravo belokranjske pogače in proste povitice ter izdelavo belokranjskih pisanic. Program zaključujeta film Sreča Muca o Soseski Drašiči in skupno delo Sreča Muca, Staneta Križa in Danila Orliča o vuzemskih plesih in igrah v Metliki. Vseh pet filmov predstavlja belokranjsko dediščino v registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Več podatkov o filmih v Vabilu. Za prijeten zaključek večera bo poskrbelo Društvo kmečkih žena Metlika s pokušino tradicionalnih jedi, prikazanih v filmih.
Čipka je...

Čipka je...

SEM, 10. april ― Spletna razstava z naslovom Čipka je … prinaša možnost seznanjanja z večjim številom izbranih vzorcev čipk, čipkastih predmetov in predmetov s čipko, ki jih hrani SEM, niso pa trajno dostopni očem javnosti. V manjšem številu so čipke iz zbirke SEM sicer že predstavljene na stalni razstavi Med naravo in kulturo v okviru tipologije krašenja tekstilij. Precej več in v različnih kontekstih jih je bilo pred kratkim predstavljenih na občasni razstavi z naslovom ČIPKAste vezi (SEM, 2016). Da bi bile raznovrstne pripovedi čipk, ki močno presegajo vidik estetike in tehnike izdelave, lahko trajno dostopne in bi obenem dopolnjevale stalno razstavo SEM, je kustosinja tekstilne zbirke SEM Janja Žagar pripravila še spletno razstavo. Poglavja spletne razstave sestavljajo kratka besedila in nizi simbolnih in dokumentarnih fotografij. Vsebine poglavij se od definicij premaknejo k vprašanjem zgodovinskega razvoja čipk in dejavnikom za (pre)ozko pojmovanje dediščine čipk pri nas. Z izbranimi primerki čipkastih vzorcev iz tekstilne zbirke SEM so predstavljene čipke različnih tehnik izdelave in čipkasti predmeti / predmeti s čipko po načinih rabe oz. pomenih, ki se tvorijo skozi muzejsko in zasebno rabo. Spletna razstava opozarja še na druge slovenske muzejske ustanove, ki zbirajo čipke, in na številne posameznike, društva, šole, projekte, ki soustvarjajo aktualno podobo »čipkastega« na Slovenskem.
Afganistansko popoldne v SEM ob zaključku razstave Afganistan – slovenski pogledi

Afganistansko popoldne v SEM ob zaključku razstave Afganistan – slovenski pogledi

SEM, 5. marec ― 15.00: Vodstvo po razstavi Afganistan – slovenski pogledi, vodil bo avtor razstave mag. Ralf Čeplak Mencin Vstopnina: odrasli 5€, otroci 3€ 15.00: Emir, ki je postal tkalec, ustvarjalna delavnica za otroke Spoznajmo Afganistan kot deželo, kjer so doma mnogi spretni obrtniki. Na razstavi Afganistan – slovenski pogledi bomo prisluhnili pravljici o Emirju, ki je postal tkalec. Tudi mi se bomo preizkusili kot tkalci: statve bomo izdelali iz kartona in na njih tudi tkali.  Delavnica za otroke poteka sočasno z vodstvom za odrasle po razstavi Afganistan. Vstopnina: 3 € 17.00: Čar afganistanskih pravljic, pripovedovanje za odrasle Srebrniki na ognjišču, samovolja, izgubljeni sin, podarjena perlica, razkošno življenje ... Pet zgodb iz Afganistana in okolice, ki so jih nekoč pripovedovali v nekem karavanseraju ob svilni poti, tokrat na razstavi "Afganistan - slovenski pogledi". Pripovedujejo: Tina Koščak, Katarina Nahtigal, Blanka Rihter, Ana Svetel in Lan Vošnjak Glasbena spremljava: Gašper Šinkovec Vstopnina: 5 €
Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo

Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo

SEM, 1. februar ― OCENJEVANJE ODLIČNIH PEKOVSKIH IZDELKOV IN ODPRTJE RAZSTAVE O KRUHU Ljubljana, 1. februar 2018 – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je danes v Slovenskem etnografskem muzeju že 18. leto zaporedoma podelila zlata priznanja za odlično kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, piškotov in svežih slaščic. Podelitev je spremljalo odprtje priložnostne razstave SEM Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha, ki na eni strani prikazuje slikovno in predmetno gradivo o tradiciji priprave in peke kruha na Slovenskem, na drugi strani pa odlične pekovske izdelke v letu 2018. Gre za že drugo razstavo o dediščini kruha na Slovenskem in nadaljevanje sodelovanja z GZS in uspešnimi slovenskimi blagovnimi znamkami. Ocenjevanje odličnih pekovskih izdelkov Pekarska podjetja so na 18. že tradicionalno ocenjevanje kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, piškotov in svežih slaščic prijavila izdelke, ki dnevno oskrbujejo slovenske trgovske police in javne zavode. Skupaj so prijavili rekordno število izdelkov, kar 169, kriterijem odlične kakovosti  pa je ustrezalo 141 izdelkov. Najuspešneje so se izkazali kruhi, testenine, pekovsko in fino pekovsko pecivo, saj je bila odlična kakovost potrjena več kot 90 odstotkom izdelkov. Manj uspešni sta bili kategoriji svežih slaščic in piškotov, kjer je odlično kakovost izkazalo 50 odstotkov slaščic in 25 odstotkov piškotov. Neodvisna komisija je ocenjevala anonimne izdelke po posebni ocenjevalni lestvici. Ocenjevali so zunanji izgled, lastnosti skorje in sredice ter vonj in okus. Končno število točk je bilo odvisno od morebitnih napak, ki so se, po ocenjevalni lestvici in vrednosti posamezne ponderirane lastnosti, na koncu odrazile v oceni. Podjetja morajo kakovost nagrajenih izdelkov zagotavljati vse leto, zato komisija še dvakrat v tekočem letu naključno preveri izdelke odvzete iz
Potujemo po svetu

Potujemo po svetu

SEM, 1. februar ― Delavnica poteka od torka, 20. do četrtka, 22. februarja med 10.00 in 12.00. Torek, 20. februar, 10.00 – 12.00: Potujemo po svetu z glasbo Sreda, 21. februar, 10.00 -12.00: Potujemo po svetu s knjigo modrosti Četrtek, 22. februar, 10.00 -12.00: Potujemo po svetu in odkrivamo simbole
Utrinki s slovenskega praznika kulture v SEM

Utrinki s slovenskega praznika kulture v SEM

SEM, 1. februar ― Na letošnji praznik kulture, ki ga zdaj že tradicionalno naslovimo z verzom Franceta Prešerna Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji vprašajo me kam, je Slovenski etnografski muzej obiskalo več kot 2.400 ljudi. V prvem filmčku lahko vidite utrinke s stalnih in občasnih razstav, programa pravljic za odrasle in glasbene delavnice za otroke. Zaključi ga Odprti mikrofon in deklica, ki recitira pesem. Drugi video prinaša pravljico Srebrniki na ognjišču, ki jo je na dogodku Čar afganistanskih pravljic povedala Katarina Nahtigal ob glasbeni spremljavi Gašperja Šinkovca (Zavod Deveta dežela). Oba filma je izdelala etnologinja in kulturna antropologinja Manca Filak, ki je v teh mesecih na praktičnem usposabljanju na delovnem mestu v Kustodiatu za etnografski film v SEM. Prijeten ogled in poslušanje!

Utrinki s slovenskega praznika kulture v SEM

SEM, 1. februar ― Na letošnji praznik kulture, ki ga zdaj že tradicionalno naslovimo z verzom Franceta Prešerna Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji vprašajo me kam, je Slovenski etnografski muzej obiskalo več kot 2.400 ljudi. V prvem filmčku lahko vidite utrinke s stalnih in občasnih razstav, programa pravljic za odrasle in glasbene delavnice za otroke. Zaključi ga Odprti mikrofon in deklica, ki recitira pesem. Drugi video prinaša pravljico Srebrniki na ognjišču, ki jo je na dogodku Čar afganistanskih pravljic povedala Katarina Nahtigal ob glasbeni spremljavi Gašperja Šinkovca (Zavod Deveta dežela). Oba filma je izdelala etnologinja in kulturna antropologinja Manca Filak, ki je v teh mesecih na praktičnem usposabljanju na delovnem mestu v Kustodiatu za etnografski film v SEM. Prijeten ogled in poslušanje!
Prva nedelja v februarju

Prva nedelja v februarju

SEM, 23. januar ― Pridružite se nam vsako prvo nedeljo v mesecu, brezplačno si oglejte razstave in se pridružite vodstvom razstav z njihovimi avtorji. Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov (11.00) Po razstavi bosta vodila soavtorja dr. Bojana Rogelj Škafar in dr. Marko Frelih. Razstava se dotika obdobja 70h in 80h let prejšnjega stoletja, konkretneje obdobja gibanja neuvrščenih. V tem času so slovenski strokovnjaki odhajali na delo tudi v friko in nekateri med njimi so zbirali predmete, ki so danes del afriške zbirke SEMa. Skupaj z njihovimi zbiralci so predstavljeni na prvem delu razstave. Drugi del razstave je posvečen petim Afričanom, ki so v tem obdobju prišli v Slovenijo zaradi študija, tu ostali, si ustvarili družine in uspešne poklicne kariere, ter pripovedim o njihovih osebnih predmetih. Razstava je nastala v okviru projekta SWICH – Sharing the World of Inclusion, Creativity and Heritage, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Afganistan - Slovenski pogledi (16.00) Po razstavi bo vodil avtor mag. Ralf Čeplak Mencin. Razstava odstira poglede na deželo Afganistan, na njegovo bogato kulturno zgodovino in zapuščino, čeprav so desetletja nemirov, ki so se začeli konec 70-ih let, močno preoblikovala to kulturno krajino in ljudi. Zgodbe več kot dvajsetih Slovenk in Slovencev, ki so potovali po Afganistanu že v zgodnjih 60-ih letih, v času, ko je bila to še miroljubna, odprta država, in drugih, ki so jo spoznavali tudi v obdobjih po tem - vse do danes, so na razstavi predstavljene skozi fotografijo, spomine in predmete iz njihovih zasebnih zbirk. Med skoraj 400 razstavljenimi predmeti je zbirka pričevalnih predmetov o raznoliki tradicijski kulturi Afganistana 19. in 20. stoletja, izposojena za razstavo iz Muzeja za Azijo in Pacifik iz Varšave. Obsega glasbila, oblačila in pokrivala, orožje, nakit, preproge, slike ... Na begunsko krizo in na nujnost vračanja k humani prihodnosti nas opominjajo instalacija mag. Eve Petrič Brez meja in predmeti ter
Božo Račič - Kume

Božo Račič - Kume

SEM, 15. januar ― Vabimo vas na odprtje razstave BOŽO RAČIČ – KUME: Spominska razstava ob 130. obletnici rojstva v Pastoralnem centru v Črnomlju Pastoralni center, ul. Mirana Jarca 5, Črnomelj Četrtek, 18. januarja 2018, ob 18.30 Vodstva po razstavi z avtorico Mojco Račič: Nedelja, 28. januarja 2018, ob 8.00, 10.00 in 11.30. Učitelj Božo Račič je bil med obema svetovnima vojnama ravnatelj Državnega osrednjega Zavoda za žensko domačo obrt, sicer pa ljubiteljski etnograf, dejaven zlasti na področju domačih obrti in ženskih ročnih del. Na Belo krajino in Belokranjce se je močno navezal in se ves čas vračal mednje, čeprav je kot mlad učitelj le pet let preživel v Adlešičih. Žene in dekleta je tudi po selitvi v Ljubljano spodbujal k pisanju pisanic in tkanju domačega platna, moške je seznanjal z novostmi na področju kmetijstva, številnim belokranjskim otrokom pa je bil boter ali nastrižni kum. Zato se ga je med Belokranjci oprijelo ime Kume. Na razstavi je osvetljena njegova bogata življenjska in poklicna pot s pomočjo muzejskih, arhivskih in osebnih predmetov ter publikacij, fotografij in filma. Razstava je nastala na pobudo Krajinskega parka Kolpa, v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Ogled je možen po dogovoru Med tednom: 07 30 61 190 (JSKD Območna izpostava Črnomelj) Sobote in nedelje: 041 622 877 (Krajinski park Kolpa) Vodeni ogledi z avtorico razstave Mojco Račič Nedelja, 28. januarja 2018, ob 8.00, 10.00 in 11.30 Nedelja, 18. februarja 2018, ob 8.00, 10.00 in 11.30 Razstava bo na ogled do nedelje, 18. februarja 2018.                             KPK SEM KUD »Božo Račič« JSKD Območna izpostava Črnomelj Občina Črnomelj
Na obisku doma: Rož, Podjuna, Zilja

Na obisku doma: Rož, Podjuna, Zilja

SEM, 22. december 2017 ― Na obisku doma: Rož, Podjuna, Zilja je prva spletna razstava iz cikla razstav s skupnim naslovom Na obisku doma, ki jih pripravlja Slovenski etnografski muzej v različnih območjih Slovenije. Doslej so kustosi Slovenskega etnografskega muzeja pripravili tovrstne razstave v Kranjski gori (l. 2013/2014, kustosa Tjaša Zidarič in Miha Špiček), Drašičih (l. 2015, kustos Andreja Dularja), Šentvid pri Stični (l. 2015/2016, z naslovom: Kako so živeli v naših krajih leta 1950, kustosa Barbara Sosič in Miha Špiček), v Mokronogu (l. 2016, s podnaslovom: Ob 65-letnici etnološke raziskave v Mokronogu in okolici, kustosa: Barbara Sosič in Miha Špiček). Namen razstav Na obisku doma je približati prebivalcem določenih območij fotografsko in predmetno gradivo, ki ga hrani Slovenski etnografski muzej z njihovega območja in sicer zlasti starejše gradivo, zbrano v času sistematičnega terenskega raziskovanja kustosov po posameznih območjih Slovenije. Doslej je bila večina razstav panojskih z izbranimi fotografijami iz dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja, večinoma iz 50. in 60. let 20. stoletja. Na vsaki od razstav je predstavljen tudi izbor predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja, ki so bili zbrani na nekem območju, seveda z ustreznimi strokovnimi komentarji odgovornih kustosov. Tako pri pripravi vsake od razstav sodelujejo tudi odgovorni kustosi za posamezna področja. Tokratna razstava predstavlja izbor slikovnega in predmetnega gradiva, ki ga hrani Slovenski etnografski muzej iz Roža, Podjune in Zilje. Zasnovana je po etnološki sistematiki. V vsakem vsebinskem sklopu so na ogled fotografije, ki so jih posneli v času skupinskih ali individualnih raziskav na južnem Koroškem  v 50., 60. In 70. letih 20. stoletja, sledijo novejše fotografije, posnete od 90. let 20. stoletja do sodobnosti, prikazan pa je tudi izbor reproduciranih originalnih fotografij iz družinskih arhivov, ki so jih kustosi pridobili med raziskovalnim delom na južnem Koroškem. Prav tako so n
Delovni čas med prazniki

Delovni čas med prazniki

SEM, 22. december 2017 ― Oglejte si naš prazničnim dnevom prilagojen delovni čas: Nedelja, 24. december 2017, 10.00 - 14.00 Ponedeljek, 25. december 2017, ZAPRTO (Božič) 26. – 30. december 2017, 10.00 - 18.00 Nedelja, 31. december 10.00 - 14.00 Ponedeljek, 1. januar 2018, ZAPRTO (Novo leto) Torek, 2. januar 2018, 10.00 - 18.00
Zbirka Šumi je objavljena na spletu

Zbirka Šumi je objavljena na spletu

SEM, 20. december 2017 ― Ob razstavi Bonboni vseh generacij, ki je nastala ob 140 obletnici Šumija, je muzej pridobil tudi predmete, izdelke in embalažo, ki jo sedaj predstavljamo javnosti v naši spletni zbirki. Podjetje Šumi je v svoji 140-letni tradiciji iz družinske obrti preraslo v tovarno bonbonov. Izdelovali so malinovec, marmelado, napolitanke, čokolado, bonbone, žvečilne gumije in številne druge izdelke. Do danes pa se je tradicija izdelave bonbonov ohranila v Šumijevi tovarni v Krškem, kjer jih letno izdelajo okoli 5.000 ton. Na razstavi so predstavljeni pomembnejši mejniki v razvoju podjetja, Šumijevi produkti in številni bonboni. Osrednji element razstave je inštalacija bonbonov, ki je sestavljena iz 4.200 bonbonov. Pod njo so predstavljeni vsi današnji izdelki Šumija, ki danes svoje bonbone izvaža v 41 držav sveta. Za zbrano predstavljeno zbirko predmetov na razstavi sta zaslužna kustosinja mag. Adela Pukl in kustos Miha Špiček iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki sta več mesecev zbirala pričevalne predmete in gradivo znamke Šumi, ga preučila in predstavila v katalogu razstave. Skozi raziskavo in umestitev v muzejski kontekst (razstava in spremljajoč razstavni katalog) sta ustvarila in zapisala nove pomene ne le o materialni dokazih te znamke (izdelki, embalaže itd.), temveč tudi o njenih nesnovnih sestavinah (spomini in zgodbe itd.).
Poziv avtorjem za Etnolog 28 (2018)

Poziv avtorjem za Etnolog 28 (2018)

SEM, 20. december 2017 ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Uredniški odbor želi letos med znanstvenimi prispevki izpostaviti etnološko-antropološke poglede na odnos države, Evropske unije in mednarodnih organizacij, kot je Unesco, do izročil, tradicij, dediščine in njihovih nosilcev. Zanimalo nas bo, kako in koliko so na naš odnos do ljudske kulture, tradicij in dediščine vplivali mednarodni dokumenti, ki smo jih sprejeli v pravni red in v kolikšni meri je državna politika v preteklosti vplivala na odnos do dediščine. K sodelovanju vabimo raziskovalce, ki kritično presojajo vpliv naddržavnih in državnih dokumentov na odnos do izročil, ki segajo od spodbujanja nacionalizmov in ekskluzivističnega odnosa do skupnih izročil človeštva do njene komercializacije, namernega in nenamernega potvarjanja, turistične eksploatacije in pozabe tistih delov tradicionalnih kultur, ki niso dovolj reprezentativne za državno promocijo. Poleg teoretske kritike pričakujemo tudi besedila, ki izhajajo iz konkretne etnografske prakse in osvetljujejo spremembe v odnosu do dediščine in tradicionalnih praks na terenu, prav tako pa pričakujemo tudi oceno sprememb v državni zakonodaji v spomeniškem varstvu in varstvu kulturne dediščine nasploh. V tematskem bloku pričakujemo tudi refleksijo učinkov financiranja projektov ohranjanja etnološke dediščine z evropskimi in drugimi projekti ter s sredstvi, ki jih za to namenja JSKD. Glede na to, da bomo v letu 2008 obeleževali 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine s strani Slovenije, nas bo še posebej zanimala njena implementacija v slovensko zakonodajo in posledice implementacije, kot se kažejo med nosilci. Načrtujemo pa tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene izvirne avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, ki bodo predstavili vpliv zakonodaje »od zgoraj« (kot je npr. ratifikacij
Božo Račič - Kume

Božo Račič - Kume

SEM, 20. december 2017 ― V Adlešičih bo 22. decembra 2017 ob 19. uri odprtje razstave Božo Račič - Kume (spominska razstava ob 130. letnici rojstva), ki jo je pripravila Mojca Račič. Razstava govori o učitelju Božu Račiču, ki je bil med obema svetovnima vojnama ravnatelj Državnega osrednjega Zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, sicer pa ljubiteljski etnograf, dejaven zlasti na področju domačih obrti in ženskih ročnih del. Naslednji dan se bo razstava preselila v Pastoralni center v Črnomlju in bo tam na ogled do 31.1.2018. Vabljeni!
še novic