Božo Račič - Kume

Božo Račič - Kume

SEM, 15. januar ― Vabimo vas na odprtje razstave BOŽO RAČIČ – KUME: Spominska razstava ob 130. obletnici rojstva v Pastoralnem centru v Črnomlju Pastoralni center, ul. Mirana Jarca 5, Črnomelj Četrtek, 18. januarja 2018, ob 18.30 Učitelj Božo Račič je bil med obema svetovnima vojnama ravnatelj Državnega osrednjega Zavoda za žensko domačo obrt, sicer pa ljubiteljski etnograf, dejaven zlasti na področju domačih obrti in ženskih ročnih del. Na Belo krajino in Belokranjce se je močno navezal in se ves čas vračal mednje, čeprav je kot mlad učitelj le pet let preživel v Adlešičih. Žene in dekleta je tudi po selitvi v Ljubljano spodbujal k pisanju pisanic in tkanju domačega platna, moške je seznanjal z novostmi na področju kmetijstva, številnim belokranjskim otrokom pa je bil boter ali nastrižni kum. Zato se ga je med Belokranjci oprijelo ime Kume. Na razstavi je osvetljena njegova bogata življenjska in poklicna pot s pomočjo muzejskih, arhivskih in osebnih predmetov ter publikacij, fotografij in filma. Razstava je nastala na pobudo Krajinskega parka Kolpa, v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Ogled je možen po dogovoru Med tednom: 07 30 61 190 (JSKD Območna izpostava Črnomelj) Sobote in nedelje: 041 622 877 (Krajinski park Kolpa) Vodeni ogledi z avtorico razstave Mojco Račič Nedelja, 28. januarja 2018, ob 8.00, 10.00 in 11.30 Nedelja, 18. februarja 2018, ob 8.00, 10.00 in 11.30 Razstava bo na ogled do nedelje, 18. februarja 2018. KPK SEM KUD »Božo Račič« JSKD Območna izpostava Črnomelj Občina Črnomelj
Na obisku doma: Rož, Podjuna, Zilja

Na obisku doma: Rož, Podjuna, Zilja

SEM, 22. december 2017 ― Na obisku doma: Rož, Podjuna, Zilja je prva spletna razstava iz cikla razstav s skupnim naslovom Na obisku doma, ki jih pripravlja Slovenski etnografski muzej v različnih območjih Slovenije. Doslej so kustosi Slovenskega etnografskega muzeja pripravili tovrstne razstave v Kranjski gori (l. 2013/2014, kustosa Tjaša Zidarič in Miha Špiček), Drašičih (l. 2015, kustos Andreja Dularja), Šentvid pri Stični (l. 2015/2016, z naslovom: Kako so živeli v naših krajih leta 1950, kustosa Barbara Sosič in Miha Špiček), v Mokronogu (l. 2016, s podnaslovom: Ob 65-letnici etnološke raziskave v Mokronogu in okolici, kustosa: Barbara Sosič in Miha Špiček). Namen razstav Na obisku doma je približati prebivalcem določenih območij fotografsko in predmetno gradivo, ki ga hrani Slovenski etnografski muzej z njihovega območja in sicer zlasti starejše gradivo, zbrano v času sistematičnega terenskega raziskovanja kustosov po posameznih območjih Slovenije. Doslej je bila večina razstav panojskih z izbranimi fotografijami iz dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja, večinoma iz 50. in 60. let 20. stoletja. Na vsaki od razstav je predstavljen tudi izbor predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja, ki so bili zbrani na nekem območju, seveda z ustreznimi strokovnimi komentarji odgovornih kustosov. Tako pri pripravi vsake od razstav sodelujejo tudi odgovorni kustosi za posamezna področja. Tokratna razstava predstavlja izbor slikovnega in predmetnega gradiva, ki ga hrani Slovenski etnografski muzej iz Roža, Podjune in Zilje. Zasnovana je po etnološki sistematiki. V vsakem vsebinskem sklopu so na ogled fotografije, ki so jih posneli v času skupinskih ali individualnih raziskav na južnem Koroškem  v 50., 60. In 70. letih 20. stoletja, sledijo novejše fotografije, posnete od 90. let 20. stoletja do sodobnosti, prikazan pa je tudi izbor reproduciranih originalnih fotografij iz družinskih arhivov, ki so jih kustosi pridobili med raziskovalnim delom na južnem Koroškem. Prav tako so n
Delovni čas med prazniki

Delovni čas med prazniki

SEM, 22. december 2017 ― Oglejte si naš prazničnim dnevom prilagojen delovni čas: Nedelja, 24. december 2017, 10.00 - 14.00 Ponedeljek, 25. december 2017, ZAPRTO (Božič) 26. – 30. december 2017, 10.00 - 18.00 Nedelja, 31. december 10.00 - 14.00 Ponedeljek, 1. januar 2018, ZAPRTO (Novo leto) Torek, 2. januar 2018, 10.00 - 18.00
Zbirka Šumi je objavljena na spletu

Zbirka Šumi je objavljena na spletu

SEM, 20. december 2017 ― Ob razstavi Bonboni vseh generacij, ki je nastala ob 140 obletnici Šumija, je muzej pridobil tudi predmete, izdelke in embalažo, ki jo sedaj predstavljamo javnosti v naši spletni zbirki. Podjetje Šumi je v svoji 140-letni tradiciji iz družinske obrti preraslo v tovarno bonbonov. Izdelovali so malinovec, marmelado, napolitanke, čokolado, bonbone, žvečilne gumije in številne druge izdelke. Do danes pa se je tradicija izdelave bonbonov ohranila v Šumijevi tovarni v Krškem, kjer jih letno izdelajo okoli 5.000 ton. Na razstavi so predstavljeni pomembnejši mejniki v razvoju podjetja, Šumijevi produkti in številni bonboni. Osrednji element razstave je inštalacija bonbonov, ki je sestavljena iz 4.200 bonbonov. Pod njo so predstavljeni vsi današnji izdelki Šumija, ki danes svoje bonbone izvaža v 41 držav sveta. Za zbrano predstavljeno zbirko predmetov na razstavi sta zaslužna kustosinja mag. Adela Pukl in kustos Miha Špiček iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki sta več mesecev zbirala pričevalne predmete in gradivo znamke Šumi, ga preučila in predstavila v katalogu razstave. Skozi raziskavo in umestitev v muzejski kontekst (razstava in spremljajoč razstavni katalog) sta ustvarila in zapisala nove pomene ne le o materialni dokazih te znamke (izdelki, embalaže itd.), temveč tudi o njenih nesnovnih sestavinah (spomini in zgodbe itd.).
Poziv avtorjem za Etnolog 28 (2018)

Poziv avtorjem za Etnolog 28 (2018)

SEM, 20. december 2017 ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Uredniški odbor želi letos med znanstvenimi prispevki izpostaviti etnološko-antropološke poglede na odnos države, Evropske unije in mednarodnih organizacij, kot je Unesco, do izročil, tradicij, dediščine in njihovih nosilcev. Zanimalo nas bo, kako in koliko so na naš odnos do ljudske kulture, tradicij in dediščine vplivali mednarodni dokumenti, ki smo jih sprejeli v pravni red in v kolikšni meri je državna politika v preteklosti vplivala na odnos do dediščine. K sodelovanju vabimo raziskovalce, ki kritično presojajo vpliv naddržavnih in državnih dokumentov na odnos do izročil, ki segajo od spodbujanja nacionalizmov in ekskluzivističnega odnosa do skupnih izročil človeštva do njene komercializacije, namernega in nenamernega potvarjanja, turistične eksploatacije in pozabe tistih delov tradicionalnih kultur, ki niso dovolj reprezentativne za državno promocijo. Poleg teoretske kritike pričakujemo tudi besedila, ki izhajajo iz konkretne etnografske prakse in osvetljujejo spremembe v odnosu do dediščine in tradicionalnih praks na terenu, prav tako pa pričakujemo tudi oceno sprememb v državni zakonodaji v spomeniškem varstvu in varstvu kulturne dediščine nasploh. V tematskem bloku pričakujemo tudi refleksijo učinkov financiranja projektov ohranjanja etnološke dediščine z evropskimi in drugimi projekti ter s sredstvi, ki jih za to namenja JSKD. Glede na to, da bomo v letu 2008 obeleževali 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine s strani Slovenije, nas bo še posebej zanimala njena implementacija v slovensko zakonodajo in posledice implementacije, kot se kažejo med nosilci. Načrtujemo pa tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene izvirne avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, ki bodo predstavili vpliv zakonodaje »od zgoraj« (kot je npr. ratifikacij
Božo Račič - Kume

Božo Račič - Kume

SEM, 20. december 2017 ― V Adlešičih bo 22. decembra 2017 ob 19. uri odprtje razstave Božo Račič - Kume (spominska razstava ob 130. letnici rojstva), ki jo je pripravila Mojca Račič. Razstava govori o učitelju Božu Račiču, ki je bil med obema svetovnima vojnama ravnatelj Državnega osrednjega Zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, sicer pa ljubiteljski etnograf, dejaven zlasti na področju domačih obrti in ženskih ročnih del. Naslednji dan se bo razstava preselila v Pastoralni center v Črnomlju in bo tam na ogled do 31.1.2018. Vabljeni!
Baba wa Bambuti

Baba wa Bambuti

SEM, 15. december 2017 ―   Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vas v četrtek, 21. decembra 2017, ob 18. uri vljudno vabi na odprtje občasne razstave Baba wa Bambuti: Obisk misijonarja in antropologa Paula Schebeste na Slovenskem leta 1933 in njegova afriška zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju.  Razstavo bo predstavil dr. Marko Frelih, kustos za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.   Muzej krščanstva na Slovenskem v okviru svojega poslanstva načrtno dokumentira misijonsko delovanje Slovencev po svetu od 19. stoletja dalje. V sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM) že več let zbira podatke o misijonarjih in misijonarkah v Severni in Južni Ameriki, v Afriki in Aziji. Panojska razstava z izbranimi muzejskimi eksponati v ospredje postavlja predstavitev avstrijskega misijonarja in antropologa dr. Paula Schebesto, ki je oktobra 1933 prišel v Slovenijo in za širšo javnost pripravil predavanja o svojih antropoloških raziskavah v pragozdovih Konga. Predavanja so bila zelo odmevna predvsem zaradi privlačne, eksotične vsebine, ki je bila povezana z ljudmi, ki so jih vsi poznali pod imenom Pigmejci. Schebesta je odprl nove poglede na ljudstvo, ki ga je imenoval Bambuti in je kritično ocenil stereotipne predstave in predsodke o majhnih ljudeh. Schebestova predavanja v Ljubljani, Celju in v Mariboru so spremljali tudi slovenski časopisi in objavljali zanimive prispevke. Ker so bile njegove terenske raziskave med drugim osredotočene na dokumentiranje verskih predstav o Bogu, o stvarjenju in večnem življenju, je Schebesta pritegnil tudi pozornost slovenskih teologov. Med njimi je bil dr. Lambert Ehrlich, profesor primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki je s Schebesto sodeloval v misijonskem središču v Mödlingu pri Dunaju. Verjetno ga je prav Ehrlich povabil v Slovenijo in organiziral njegova predavanja. Shebesta je Ehrlichu podaril manjšo zbirko različnih predmetov (nakit, orožje, orodje, kačjo in krokodiljo kožo, itd.). Zbirka, ki šteje
NewSloSouvenir

NewSloSouvenir

SEM, 15. december 2017 ― Spominki projekta NewSloSouvenir so od 1. decembra 2017 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani Fakulteta za dizajn, pridružena članica Univerze na Primorskem, je v akademskem letu 2016/2017 v sklopu razpisa »PKP – Po kreativni poti do znanja«, ki ga izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, pridobila evropska sredstva za izvedbo projekta NewSloSouvenir. V interdisciplinarnem projektu so sodelovali študenti Fakultete za dizajn, pridružene članice Univerze na Primorskem, iz smeri Notranja oprema, Tekstilije in oblačila ter Vizualne komunikacije, študentka Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, študent Fakultete za management Univerze na Primorskem, podjetje IQbator d.o.o. ter Slovenski etnografski muzej. Opirajoč se na slovensko kulturno dediščino, turistično ponudbo slovenskih spominkov in izdelkov, raziskavo tržišča ter sodobno produktno oblikovanje, so študenti pod mentorstvom izr. prof. dr. Damjane Celcar in doc. Jane Mršnik razvili izvirne, oblikovalsko dovršene, duhovite in vsebinsko bogate spominke ter izdelke za dom, s katerimi navdušujejo širšo javnost in potencialne odjemalce. V Slovenskem etnografskem muzeju so od 1. decembra na ogled vsi razviti izdelki nastali v projektu.. So iskriva pripoved, ki lahko predstavlja prispevek v prepoznavnosti Slovenije in Sodelujoči: Bea Brufach, študentka Fakultete za dizajn, smer Notranja oprema, se predstavlja s sodobno kolekcijo lesenih pripomočkov za kuhinjo. Linija TRILESKA združuje tri slovenske znamenitosti: ribniško suho robo, čipko in Triglav, v enem izdelku. Lea Rovina, študentka Fakultete za dizajn, smer Notranja oprema, je razvila kolekcijo WOODA, ki jo sestavljajo steklenice za vodo z lesenim zamaškom iz masivnega lesa nekaterih slovenskih avtohtonih drevesnih vrst ter vzorcem strukture lesa na trupu steklenice. Petra Šink, študentka Naravoslovnotehniške fakultete, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil, se predstavlja s kolekcijo iz
Program dejavnosti v SEM za migrantke in begunke

Program dejavnosti v SEM za migrantke in begunke

SEM, 15. december 2017 ― Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Društvom ODNOS - društvom za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur od novembra 2017 vsak torek ob 12. uri pripravlja različne aktivnosti za ženske z migrantskim in begunskim ozadjem. To so ženske, ki prihajajo iz arabskega kulturnega prostora,  iz Irana, Iraka, Sirije in Kazahstana in potrebujejo podporo zaradi socialne in ekonomske izključenosti iz družbe. Društvo odnos želi povečati njihovo socialno vključenost, odpraviti pomanjkanje socialnih veščin in funkcionalnih ovir ter jih motivirati za reševanje specifičnih življenjskih in socialnih situacij. Slovenski etnografski muzej si je kot srečevališče in prostor dialoga zadal še posebno nalogo, da spoznavamo drug drugega preko dediščine, tako slovenske kot evropske in zunajevropske. Srečevanja potekajo na stalnih in občasnih razstavah v Slovenskem etnografskem muzeju. Za večjo motiviranost in osebnostni razvoj pa smo migrantkam in begunkam prisluhnili in organiziramo tudi aktivnosti ustvarjanja in poustvarjanja ročnih tekstilnih dejavnosti. Aktivnosti v Slovenskem etnografskem muzeju vodi Sonja Kogej Rus ob pomoči strokovnih sodelavk iz Društva Odnos, Sare Bevc Jonan (tudi prevajalke) in Katarine Kromar.
Zbirka fotografij Antona Šušteršiča

Zbirka fotografij Antona Šušteršiča

SEM, 15. december 2017 ― Na spletnih straneh si lahko ogledate zbirko fotografij Antona Šušteršiča. Anton Šušteršič (1872-1942) je bil višji bančni uradnik Mestne hranilnice Ljubljana na Čopovi ulici. Poleg službe je bil nekaj časa tudi blagajnik Slovenskega planinskega društva. Bil je nadvse dejaven amaterski fotograf, ki je veliko svojega prostega časa posvetil fotografiranju. Največ posnetkov je iz Ljubljane (prevladujejo motivi ljubljanskih ulic in trgov, poleg tega pa so tudi posnetki kopališča Ilirija in kopališča na Ljubljanici, parka Tivoli, gradu Tivoli in Fužinskega gradu, mednarodnega mladinskega kongresa na Plečnikovem štadionu za Bežigradom (1938), slovesnosti ob odkritju spomenika kralju Aleksandru na Kongresnem trgu (1940), Ljubljanskega velesejma, t.i. narodnih noš,...). Poleg Ljubljane pa so posnetki še iz drugih slovenskih krajev, nekaj pa jih je iz Hrvaške.  
Uspešen vpis enote Obhodi kurentov na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Uspešen vpis enote Obhodi kurentov na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

SEM, 14. december 2017 ― Uspešen vpis enote Obhodi kurentov na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je rezultat tudi odlično pripravljene nominacije, ki je v končni obliki nastajala v Slovenskem etnografskem muzeju.  Ob vpisu enote Obhodi kurentov na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, se Slovenski etnografski muzej pridružuje čestitkam in izpostavlja strokovno vlogo Slovenskega etnografskega muzeja pri pripravi uspešne nominacije za Reprezentativni seznam. Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine se je vključil v pripravo nominacije Obhodi kurentov, ko smo prejeli besedilo, ki so ga s sodelovanjem Zveze društev kurentov in drugih predstavnikov nosilcev, Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo oblikovali v Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra na Ptuju. Mag. Anja Jerin, mag. Adela Pukl in dr. Nena Židov so pri končnem oblikovanju nominacije upoštevale Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, Unescova navodila za pripravo nominacij, ugotovitve in priporočila ocenjevalnega telesa v zvezi s prijavami iz prejšnjih let in primere dobro spisanih nominacij. Dobrodošle so bile tudi izkušnje, ki sta si jih mag. Anja Jerin in dr. Nena Židov pridobili pri pripravi nominacije  za Škofjeloški pasijon, ki je bil na Unescov Reprezentativni seznam kot prva enota iz Slovenije vpisan leta 2016. Pri pripravi filma kot priloge nominacije je sodelovala  muzejska kustodinja za etnografski film Nadja Valentinčič  Furlan. Naše sodelovanje pri nominaciji je potekalo od decembra 2015 do oddaje nominacije konec marca 2016. Pri končnem oblikovanju nominacije so bili upoštevani vsi bistveni Unescovi kriteriji, ki opredeljuje nesnovno dediščino kot  dediščino, ki jo nosilci prenašajo iz roda v rod, jo nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, jim zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenos
Eksperimentalna razstava »Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov« je odprta!

Eksperimentalna razstava »Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov« je odprta!

SEM, 14. december 2017 ― Odprtje razstave je potekalo 30. novembra 2017 ob 18. uri. Razstava bo na ogled do konca marca 2018. Ob razstavi je izšla tudi publikacija "Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov". Zbrano množico obiskovalcev je na začetku odprtja nagovorila direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, dr. Tanja Roženbergar. Dr. Bojana Rogelj Škafar, koordinatorka in soavtorica razstave, je predstavila evropski projekt SWICH, naloge in dejavnosti, ki jih SEM izvaja v okviru projekta ter koncept eksperimentalne razstave Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov. K mikrofonu je povabila dr. Marka Freliha, kustosa za Afriko in Ameriki ter soavtorja razstave, ki je na kratko opisal obdobje gibanja neuvrščenih, pojasnil vpliv tega gibanja na naš prostor in na delovanje muzeja v tem času. Posebno mesto je namenil predstavitvi slovenskih zbiralcev afriških zbirk, ki so bili v času neuvrščenih tako ali drugače vpeti v življenje v Afriki. Pomemben del razstave je posvečen »slovenskim Afričanom« - Afričanom, ki so v obdobju gibanja neuvrščenih prišli v Slovenijo študirati in so po končanem študiju ostali v Sloveniji, kjer živijo še danes. Sodelovanje muzeja in slovenskih Afričanov pri oblikovanju razstave sta v kratkem pogovoru povzela soavtorica razstave Tina Palaić in Max Zimani, eden od petih sodelujočih slovenskih Afričanov. Razstavo je odprl dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Z dvema skladbama je Joseph Rakotorahalahy, slovenski Afričan, ki je tudi sodeloval pri pripravi razstave, glasbeno začinil večer. Ob razstavi je izšla publikacija z enakim naslovom "Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov". Napisana je v slovenskem jeziku, vse pa je prevedeno v angleščino. Kupite jo lahko na recepciji razstavne hiše SEM ali kliknete na priponko in si na računalnik naložite digitalno verzijo. Spodaj pa še nekaj fotografskih utrinkov z odprtja.
Kulturne rastline so dediščina človeštva

Kulturne rastline so dediščina človeštva

SEM, 10. december 2017 ― Seminar za etnobotaniko »Kulturne rastline so dediščina človeštva« zajema dvodnevni program predavanj z različnih strokovnih področij, kar omogoča širši in globlji vpogled v izjemno raznovrstno znanje o kulturnih rastlinah. 17. – 18. februar 2018, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana (upravna hiša) Program seminarja in predstavitev predavateljev Kaj je etnobotanika? Etnobotanika je mlada znanstvena disciplina, ki se je začela razvijati na začetku 20. stoletja z združevanjem botanike, medicine in antropologije. Preučuje kompleksne odnose med ljudmi in rastlinami,  vrste rastlin ter njihovo tradicionalno in sodobno uporabnost, dokumentira, opisuje in razlaga načine uporabe ter vrednost rastlin za človeka. Komu je seminar namenjen? Seminar je namenjen vsem, ki jih zanima širši vpogled v dediščino kulturnih rastlin. Interdisciplinarna sestava predavateljev ponuja seznanjanje z izjemno raznovrstnim znanjem o kulturnih rastlinah, njihovi vlogi v tradicionalni kulturi in spreminjanju v sodobnem času. Prehrana je najpomembnejše področje človekove rabe rastlin. Kulturne rastline, ki so jih ljudje v svoji dolgi zgodovini vzgojili iz prvotnih divjih oblik, so danes osvojile svet in so nepogrešljive za prehrano človeštva. Skupaj s kulturnimi rastlinami se je širilo tudi znanje o njihovi pridelavi in uporabi, kar je vplivalo na kulturo in način življenja naših prednikov. Tradicionalna poljedelska opravila so bila v najstarejših časih povezana z ljudskim verovanjem in praznovanjem, iz česar so se razvile tudi najrazličnejše šege in navade, ki kažejo na duhovno obzorje naših prednikov in na način življenja v tesni soodvisnosti z naravo. Nekoč so rastline gojili v okviru tradicionalne vrtne ali poljedelske pridelave za prehranske in zdravilne namene, danes pa prevladujejo sodobni, zlasti monokulturni nasadi kulturnih rastlin za prehrano in predelavo v industriji. Zakaj na seminar etnobotanike o kulturnih rastlinah? Seminar za etnobotaniko ima name
Izšel je katalog razstave Afrika in Slovenija: preplet ljudi in predmetov

Izšel je katalog razstave Afrika in Slovenija: preplet ljudi in predmetov

SEM, 7. december 2017 ― Ob razstavi Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov je izšel tudi katalog. V njem predstavimo zgodbe slovenskih zbiralcev afriških zbirk, ki jih hrani muzej, in zgodbe slovenskih Afričanov, ki skozi video pripovedi o njihovih osebnih predmetih in zapisane osebne zgodbe prikazujejo njihove poglede na primarno povezavo z domovino, prve stike z Jugoslavijo, izobraževanje, organizacije Afričanov v Jugoslaviji in Sloveniji, poklicno udejstvovanje, identiteto, kulturno izmenjavo in sedanje povezave z domovino. Povezovalna sestavina obeh delov razstave je gibanje neuvrščenih, torej obdobje, ki je nastalo v času hladne vojne in je na različne načine povezalo države z nevtralno politiko in nekdanje kolonizirane države. V praksi (je) to pomeni(lo), da se (je) med temi državami dogaja(lo) mreženje, prenašanje znanja, sodelovanje na področju ekonomije, kulture … Slovenija je kot ena od šestih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije sodelovala z drugimi državami članicami gibanja neuvrščenih. Veliko slovenskih podjetnikov, gradbincev, politikov, ekonomistov, novinarjev, kulturnikov je našlo zaposlitev v teh državah, med drugim tudi v afriških, in nekateri izmed njih so ustvarili zbirke afriških predmetov, ki jih danes hrani muzej. Predstavljeni zbiralci bodo Boris Kuhar, Anton Petkovšek, Andrej Jerovšek, Jože Ham, Zdenka  Žebre ter Željko in Nevenka Marija Jeglič. Na drugi strani so mladi iz nekdanjih koloniziranih držav, tudi afriških, pridobili štipendije za študij v Sloveniji. Nekateri od njih so tu ostali, si ustvarili družine in poklicno življenje. Svoje zgodbe in osebne predmete bodo na razstavi predstavili Peter Bossman iz Gane, ki je prišel v Slovenijo študirati medicino, postal je uspešen zdravnik, poleg tega pa že drugi mandat opravlja delo župana Občine Piran; Joseph Rakotorahalahy iz Madagaskarja, ki je v Sloveniji študiral arhitekturo in je tudi strasten glasbenik; Richard Sendi iz Ugande, ki je študiral arhitekturo in je zaposlen na U
Obhodi kurentov – drugi slovenski vpis na Unescov Reprezentativni seznam

Obhodi kurentov – drugi slovenski vpis na Unescov Reprezentativni seznam

SEM, 7. december 2017 ― Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na zasedanju na južnokorejskem otoku Jeju v četrtek 7. decembra 2017 na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal drugo slovensko nominacijo Obhodi kurentov / Door-to-door rounds of Kurenti. Slovenija je Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificirala leta 2008, takrat je začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Enota Obhodi kurentov je bila kot šesta enota v Register nesnovne dediščine vpisana leta 2012, leta 2015 pa razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Leta 2016 je Republika Slovenija za vpis na Unescov Reprezentativni seznam oddala nominacijo Obhodi kurentov, katero je Ocenjevalno telo Unescovega Medvladnega odbora prepoznalo kot vzorno spisano. Pri pripravi nominacije so sodelovali predstavniki in predstavnice nosilcev (društev, Zveze društev kurentov), Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine Slovenije in Ministrstva za kulturo.
še novic