SEM, 24. april 2017 ― Muzeji se v zadnjem času pogosto poglabljajo v vprašanja, kako na sodoben način predstavljati zgodovinske zbirke. V Muzeju za arheologijo in antropologijo (Museum of Archaeology and Anthropology) v Cambridgeu je od 27. marca do 29. marca 2017 potekalo srečanje mednarodnega projekta SWICH z naslovom Historic Collections, Contemporary Lives. Zbirke iz kolonialnega obdobja, ki so shranjene v depojih etnografskih muzejev in muzejev svetovnih kultur, so pogosto predstavljene kot nekaj, kar spada v preteklost in so tako lahko zaradi kolonialnega konteksta sporne ali pa trpijo pomanjkanje povezav s sodobnim svetom. Srečanje je bilo namenjeno premisleku o tem, kako so lahko zgodovinske zbirke ponovno oživljene za oz. skupaj s publiko 21. stoletja. Srečanje se je začelo s predavanjem Emmanuela Kasarheroua, pomočnika direktorja oddelka za dediščino in zbirke v pariškem muzeju Musée du Quai Branly Jacques Chirac, ki je spregovoril o zbirkah ljudstva Kanak iz Melanezije in njihovi kulturi ter predstavil razstavo z naslovom Kanak: Art is a word, ki jo je z Rogerjem Boulayem leta 2013 pripravil v omenjenem muzeju. Zelo zanimivo predavanje je pripravila samostojna kustosinja iz Indije, Minhazz Majumdar. Evropskim in Ameriškim muzejem pomaga pri razumevanju in interpretaciji indijskih zbirk ter jim pomaga zbirke prezentirati na sodoben in aktualen način, predvsem z vključevanjem umetnikov oz. obrtnikov iz Indije. Predstavila je tri projekte, s katerimi se je spopadla v preteklih letih. Sodelovala je z Nacionalnim muzejem iz Liverpoola, kjer so leta 2013 pripravili razstavo Telling Tales: the art of Indian storytelling, v Nacionalnem muzeju v Glasgowu pa so izvedli projekt Project Art Fund RENEW. Namen projekta je bil ustvariti osnovno zbirko sodobne indijske umetnosti, ki bi dopolnila in oplemenitila obstoječo zbirko klasične in industrijske umetnosti iz južne Azije – muzej jo je pridobil v kolonialnem obdobju. V Muzeju za arheologijo in antropologijo v Cambridgeu pa je Minha