Zgodovina s človeškim obrazom

Zgodovina s človeškim obrazom

ZRCalnik, 22. marec 2017 ― Dr. Mateja Ratej se za nekoga, ki se je ogromno poglabljal v sodne spise in se tam spuščal v najtemnejše globočine človeške duševnosti, predvsem zločinske, obnaša presenetljivo zaupljivo. Zgodovinarka z Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Mariboru se namreč po mestu ob Dravi prevaža s kolesom, ki ga nikoli ne zaklene. Samo prisloni in pusti pred… Več Zgodovina s človeškim obrazom
Slovenska humanistika za izvoz

Slovenska humanistika za izvoz

ZRCalnik, 22. marec 2017 ― Na Dunaju je včeraj, 21. marca, potekala predstavitev zbirke Thought, Society, Culture: Slovenian and South Eastern European Perspectives, ki izhaja pod okriljem založbe Peter Lang. Poleg tega, da ima založba eno od podružničnih pisarn prav na Dunaju, je bila avstrijska prestolnica za mesto predstavitve izbrana tudi, ker sta s srednjeevropskim prostorom in Dunajem kot njegovim… Več Slovenska humanistika za izvoz
Bernardo Atxaga: »Če hočeš pravično družbo, se moraš boriti«

Bernardo Atxaga: »Če hočeš pravično družbo, se moraš boriti«

Airbeletrina, 22. marec 2017 ― V začetku je bila baskovska beseda. Vendar tega nihče ni vedel, ker je morala na prevod v angleščino čakati tisoče let, da se je rodil Jose Irazu Garmendia s psevdonimom Bernardo Atxaga; prvi v angleščino prevedeni, najbolj prodajani in tudi najbolj nagrajeni baskovski literat. Tezo, da sta bila Adam in Eva Baska, je sicer populiziral Orson Welles v svoji dokumentarni seriji »Okoli sveta z Orsonom Wellesom«, Bernardo Atxaga pa pravi, da je zgodba o Baskih kot prvih prebivalcih Evrope le baskovska romantična teatralična interpretacija. V vsakem primeru je baskovska zgodovina v nečem podobna zgodovinam staroselcev. Kakor prvi prebivalci drugih kontinentov, Indijanci in Aborigini, so bili tudi Baski žrtve imperalizma, o čemer v umetnosti priča Picassova Guernica
O razumevanju in slišanju – Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

O razumevanju in slišanju – Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 22. marec 2017 ― Tretje srečanje cikla Poslušajmo filme, ki jih v Trubarjevi hiši literature pripravlja Mitja Reichenberg, je potekalo v sredo, 22. marca. Prejšnje predavanje je bilo namenjeno glasbi, ki ni bila narejena posebej za določen film, tokrat pa je predstavil, kako v filmu funkcionira avtorska glasba, sploh v primeru velikih dvojic (režiser-komponist). Taka glasba film veliko bolj označi, ker je bolj premišljena, pri že obstoječi je vedno v ozadju nek kompromis. Samo pri avtorskem pristopu nastane tretji moment filma, tj. skupna avtorska vsebina.
Janez Grm na Stripolisu: Ženske v stripih Mikija Mustra

Janez Grm na Stripolisu: Ženske v stripih Mikija Mustra

STRIP.ART.NICA, 21. marec 2017 ―   Janez Grm Gledalke se slabše odzivajo na neprivlačne like Pisatelj in ilustrator Janez Grm je ljubitelj stripa, ki to literarno-umetniško zvrst prebira že od otroštva. Obožuje tako slovenske, kot tudi tuje stripe, od severno- in latinoameriških, do azijskih in evropskih. Prav pri prebiranju prigod treh junakov Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika, ki jih je ustvaril […]
Isabel Allende: Japonski ljubimec

Isabel Allende: Japonski ljubimec

KEVD'R, 21. marec 2017 ― Čilsko-ameriška pisateljica Isabel Allende, rojena sredi napetosti druge svetovne vojne, velja za eno izmed bolj priljubljenih špansko pisočih avtoric. V njenih delih je mogoče zaslediti tradicijo južnoameriškega magičnega realizma, vedno pa v fikcijo delno vključuje tudi svoje osebne izkušnje. Japonski ljubimec je lahkotno napisana zgodba o ljubezni, ki jo pretrgajo usodne zgodovinske okoliščine. Knjiga je … More Isabel Allende: Japonski ljubimec
Knjiga priznanj: Ivana Djilas

Knjiga priznanj: Ivana Djilas

Airbeletrina, 21. marec 2017 ― Ivana Djilas (1976), kolumnistka, režiserka, priseljenka, umetnica, ki v Sloveniji živi in ustvarja od leta 1999. Pred dvema letoma je za tednik Mladina spisala odmevno kolumno o neuspeli prodaji hiše vsled nasedlih kreditov, ki je na socialnih omrežjih postal prava senzacija. Letos je pri Cankarjevi založbi izšel njen izvrstni romaneskni prvenec Hiša, prozna razširitev omenjenih dogodkov.
Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼

Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼

KEVD'R, 21. marec 2017 ― Torek, 1. januarja 2013 Tudi letos mi je za starčke eno figo mar. Vse to podrsavanje za hojico, ta neumestna nepotrpežljivost, to večno jamranje, pa piškoti pri čaju, pa stalno vzdihovanje in stokanje. Sam sem star triinosemdeset let in četrt. … More Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼

Darko Cvijetić: Prvi poletni dan

Poiesis, 21. marec 2017 ― V otroštvu, na poletnih počitnicah na vasi, sem videval obglavljeno perjad, kokoši brez glav, ki so brezglavo tekale po dvorišču, medtem ko so jim iz vratov brizgali curki krvi. Strina se je nasmejana vračala izza hiše s sekiro v roki, na njenem tenko okrvavljenem rezilu se je zibalo peresce, peresce s kokošjega vratu. Ob večerih smo se nagibali nad kartonsko škatlo, polno piščančkov, starih dve uri, a že sem jih videl obglavljene, kljub vsemu temu cvrkutanju v puhu. S strino sva čebljala z njimi in jih grela v dlaneh. Tako tudi moja že tri leta pokojna soseda. Najprej so ji zaradi raka odstranili eno, potem drugo dojko in nato še desno roko. Sprašujem se, je rekla, komu neki maham s tisto roko iz smrti. Pri hasidih si poročene ženske zakrivajo lase. Lasulja se v jidišu imenuje šejtel. Nekatere hasidske ženske si obrijejo glavo na poročni dan in od takrat pa do smrti nosijo šejtel/lasuljo in si nikoli več ne pustijo rasti lastnih las. Včeraj v mestu na velikem deblu češnje na roko napisan plakat, oglas, v cirilici – KUPUJEM LASE, tik poleg osmrtnice za tukajšnjim starim brivcem. Moja soseda mi gotovo maha z obema rokama. Strine že četrt stoletja ni [...]
še novic