Klubski festival Ortofest z najdaljšo tradicijo kmalu v 19. izdajo

Klubski festival Ortofest z najdaljšo tradicijo kmalu v 19. izdajo

Misli, 20. februar ― V ljubljanskem Orto baru se bo 29. marca začel 19. Orto fest, klubski festival z najdaljšo tradicijo, ki spodbuja slovensko klubsko sceno in obenem bogati kulturni utrip prestolnice. Do 28. aprila se bo zvrstilo 21 slovenskih in sedem tujih imen. Odprtje so organizatorji zaupali skupini Hamo & Tribute 2 Love, zaključek pa Omarju Naberju z bandom.

Na filmskem festivalu v Cottbusu tudi poklon oskarjevcu Szabu

Misli, 20. februar ― Znani madžarski režiser Istvan Szabo, dobitnik oskarja leta 1982 za najboljši tujezični film za režijo filmske priredbe romana Klausa Manna Mefisto, bo posebni gost 28. mednarodnega festivala vzhodnoevropskega filma v nemškem Cottbusu, je v ponedeljek po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI sporočil direktor festivala Andreas Stein.
V londonski Narodni galeriji razstava o Monetu, kot je še ni bilo

V londonski Narodni galeriji razstava o Monetu, kot je še ni bilo

Misli, 20. februar ― V londonski Narodni galeriji bodo na enem mestu zbrali znana in manj znana dela velikega francoskega umetnika Claudea Moneta. Bil je velik ljubitelj narave in vodnih lilij, rad pa je upodabljal tudi stavbe, vasi in mesta. A ker se doslej nihče ni poglobil v Monetovo upodabljanje arhitekture, se bo tega lotila Narodna galerija v Londonu.
Nagrado bafta za najboljši film prejel Trije plakati pred mestom

Nagrado bafta za najboljši film prejel Trije plakati pred mestom

Misli, 19. februar ― Na nedeljski podelitvi filmskih nagrad bafta so za najboljši film razglasili dramo režiserja Martina McDonagha Trije plakati pred mestom. Zmagovalec zlatih globusov je prejel tudi bafto za glavno žensko vlogo (Frances McDormand), za izjemni britanski film, najboljšega stranskega igralca (Sam Rockwell) in najboljši originalni scenarij (McDonagh).

Mariborski baletniki z Romeom in Julijo v torek v Trstu

Misli, 19. februar ― Ansambel SNG Opera in Balet Maribor bo v torek gostoval v Trstu s predstavo, ki jo podpisuje letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, koreografinja Valentina Turcu. V baletu Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva bo na povabilo Slovenskega stalnega gledališča nastopil v dvorani Generali gledališča Rossetti.

Renesančni Palazzetto v palači Albertoni Spinola sredi Rima na dražbi

Misli, 16. februar ― Potem ko so lani pri dražbeni hiši Christie's prodali sliko Odrešenik sveta Leonarda da Vincija, je bilo sedaj na trg uvrščeno še eno italijansko renesančno delo - arhitekturna mojstrovina Palazzetto v palači Albertoni Spinola, ki sta jo sredi Rima postavila Giacomo Della Porta in Girolamo Rainaldi. Novega lastnika bo iskala na posebni dražbi.

Med novostmi Založbe RTV Slovenija tudi Bravničarjeva antologija

Misli, 15. februar ― Založba ZKP RTV Slovenija je v zadnjem letu poskrbela za osem novih glasbenih projektov s komorno, simfonično, jazzovsko in otroško glasbo, izdanih na 12 nosilcih zvoka. Nina Šenk je denimo uglasbila Grdega račka, Duo Claripiano sta se posvetila slovenski ljudski glasbi, kar pet zgoščenk pa prinaša glasbo violinista Dejana Bravničarja.

V Bilbau razstava o Franciscu de Goyi kot dvornem slikarju

Misli, 15. februar ― V Muzeju lepih umetnosti v Bilbau so v sodelovanju z madridskim muzejem Prado pripravili razstavo del španskega umetnika Francisca de Goye (1746-1828). Na ogled je 96 del tega umetnika, ki je bil od leta 1786 uradni slikar na španskem dvoru. Med njimi so Slepa kokoš, Trgatev ali Jesen in Lutka. Razstava nosi naslov Goya in razsvetljeni dvor.

Zamejci izdali knjigo o "Gandiju iz Terske doline" Viljemu Černu

Misli, 14. februar ― Pri Zadrugi Novi Matajur je izšla knjiga Na izpostavljenem mestu, ki opisuje življenje in delo "Gandija iz Terske doline" Viljema Černa, ki si je več desetletij prizadeval za pravice in obstanek slovenske skupnosti v Benečiji. Urednik Igor Tuta si želi, da bi našla pot v slovenski prostor za boljše razumevanje razmer, v katerih so delovali.

Kleistova nagrada za avstrijskega pisatelja Christopha Ransmayrja

Misli, 14. februar ― Letošnjo Kleistovo nagrado bo prejel avstrijski pisatelj Christoph Ransmayr, za katerega je značilno, da se v delih sprehaja po geografskih in psiholoških robovih. Roman Poslednji svet iz leta 1988 kot nekatere druge določa kompleksna topografija, v kateri se zgodovinski kraji prekrivajo z mitskimi pokrajinami, je zapisala žirija.
še novic