Zaključen krog ostrnic Ludvika Šraja

Zaključen krog ostrnic Ludvika Šraja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. september ― Kozarišče, 1. september – V galeriji gradu Snežnik je na pobudo in v organizaciji Javnega zavoda za kulturo, turizem in medgeneracijsko sodelovanje Snežnik ter v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ob 70. življenjskem jubileju slikarska dela razstavil slikar samouk Ludvik Šraj, domačin iz Vrhnike v Loški dolini. Razstava je na ogled do 1. oktobra. Šraj je svoj talent kazal že kot otrok, željo po ustvarjanju pa je lahko v celoti uresničil šele po upokojitvi – Foto: Borut Kraševec Razstavo je odprl župan Loške doline Janez Komidar, za dogodek pa so glasbeni nastop prispevali slikarjevi sorodniki, njegova hči Marija in nečakova družina. Drobce iz življenja slikarja Ludvika Šraja je ob odprtju razstave nanizala Milena Ožbolt, nekaj let tudi njegova sošolka v osnovnošolskih klopeh, ki se spominja, da je Šraj že takrat  kazal svoj talent in željo po likovnem ustvarjanju, ki se je skozi leta samo še stopnjevala. Ko je bil star 13 let, mu je sestra podarila prave oljne barve, do takrat pa je ustvarjal z ogljem in svinčnikom. Svoje slikarsko znanje je izpopolnjeval pri različnih mentorjih in deloval kot član likovnega društva Kačji pastir. Kruh si je služil kot voznik tovornjaka, nato avtobusa, med tem pa je med skopo odmerjenim časom tri mesece obiskoval večerno izobraževanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razpetost med vožnjo, delom doma in družino je nudila kaj malo časa za njegovo slikarsko izražanje. Želja, da bi si za slikarstvo lahko privoščil več časa, se mu je v celoti izpolnila šele z upokojitvijo. Slike, ki jih razstavlja na gradu Snežnik, je naredil v tehniki olje na platnu in so plod daljšega obdobja slikarjevega ustvarjanja, ki je izbiral med različnimi motivi, krajinami, tihožitji in drugimi, povezanimi z domačo zemljo in kmečkimi opravili. Šrajevo likovno ustvarjanje je tako ob odprtju razstave na gradu Snežnik kot v predstavitveni knjižici, ki so jo ob tej priložnosti izdali v javnem zavodu Snežnik, predstavila akademska
Ilirska Bistrica: Razstava Igorja Knapa navdušila

Ilirska Bistrica: Razstava Igorja Knapa navdušila

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. september ― Ilirska Bistrica – Prva samostojna razstava domačina Igorja Knapa je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci Galerije Doma na Vidmu. Njegove skulpture in kipci so poklon ženskemu telesu. Razstava Igorja Knapa – Foto: Tjaša Kaluža »Najraje izdelujem ženske akte. Ko je Bog naredil žensko, je naredil nekaj lepega in za to smo mu vsi hvaležni. Ženska je lepa, ker ima lepe obline. Zaobljeno žensko telo se da čudovito oblikovati, zato ga najraje upodobim,« je skrivnost ženskega akta opisal Igor Knap. Ljubi pa so mu tudi portreti, med katerimi kraljuje njegov avtoportret, ki je popolna replika avtorjeve podobe. Knap pa upodablja tudi živali, ki jih soustvarja s svojima vnukoma. »Moja vnukinja Lara in vnuk Miha mi zelo rada pomagata v delavnici in vesel sem, da sta našla hobi, ki nam je skupen. Nista na tablici, ne na računalniku ampak ustvarjata skupaj z menoj in to me resnično veseli, saj se lepo družimo. Čeprav sta še mlada, zelo cenita moje delo in pohvalita moje izdelke,« ponosno pove Igor Knap, Trnovec, ki si je dom ustvaril v Račicah. Za oblikovanje mu je najljubši oreh, »saj je mehak in lep, ima večje število nians in poudari strukturo lesa ter letnice.«  Knap ustvarja tudi iz oljke in sadnih dreves, pa tudi iz naplavin, ki jih najde ob morju. Rad pa dela tudi s poldragim kamnom alabastrom, ker se ga da lepo zgladiti in ga je prinesel iz toskanskega mesta Volterra. Igor Knap je svojo prvo skulpturo naredil na Transportu, kjer je bil vajenec. Prvi lik je ustvaril iz odpadnega železa in ga leta 1986 predstavil priznanemu slovenskemu kiparju in pisatelju Tonetu Svetini. »Nad mojim izdelkom je bil zelo navdušen, prepoznal je moj talent in želel je, da se vpišem na umetnostno akademijo. Vendar stvari so se v življenju obrnile v drugačno smer, dolgo let nisem nič ustvarjal, šele v pokoju pa sem se znova posvetil oblikovanju kipcev in skulptur,« je svojo umetniško pot opisal Knap. Idej za nove motive in preizkušanje novih materialov mu ne zmanjka:
Kamniti portali v osrednji Sloveniji z enostavnima cvetovoma in listnimi vejicami

Kamniti portali v osrednji Sloveniji z enostavnima cvetovoma in listnimi vejicami

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. september ― V več hišah s kamnitimi portali so bile furmanske gostilne, tako da je že njihova namembnost narekovala arhitektonsko poudarjen glavni vhod – portal, ki je tudi sicer sodil med najpomembnejše likovne sestavine podeželske arhitekture. Vsi imajo ravno preklado in prečnika ter segmentno zaključen, večinoma rahlo potlačen lok, ki ga v temenu prekinja sklepnik (ponekod s kanelurami, volutami ali okrašen s stiliziranim listovjem), segmentna trikotnika pa krasita listni vejici s stiliziranim cvetom, ozadje je ročno štokano. Tako vrezane številke kot iniciale na sklepnikih so večinoma še vedno v baročni maniri okrašene z značilnimi zavoji. 9. Ravnik pri Hotedršici 2 (1867) Foto: Simona Kermavnar Vegetabilna motivika na portalih je na splošno zelo pogosta. Tu obravnavane variacije portalnega okrasja so, na primer: namesto stiliziranih listnih vejic trtna vitica (Vrhnika pri Ložu, 1853), bogatejša polna cvetova (župnišče v Starem Trgu pri Ložu, 1838), enojna vejica z dvema cvetovoma (Cerknica, Partizanska cesta 24, včasih Velika gasa, 1836), rozetki ter od njiju ločeni vejici (Otok pri Cerknici 1, 1845; vidni sledovi polihromacije), pravokotno se stikajoči vejici z brstičem brez cveta (Otok pri Cerknici 2, 1875), cvetova vrtnice in vejici z brstiči. Zelo lep primer slednjega je portal hiše Tabor 2 v Cerknici (t. i. Pustek), datiran z letnico 1899. Vhod je danes sicer zazidan, s čimer je stavba dodatno degradirana in naj bi bila celo na spisku za rušenje. Eden najzgodnejših je portal mogočne nadstropne vrhniške hiše na Bregu (Ljubljanska cesta 16), zaznamovan z letnico 1807 in inicialama A. I. na sklepniku. Drobna petlistna cvetova sta dopolnjena s po dvema valovitima listnima vejicama. Nadstropna bidermajerska furmanska gostilniška stavba nasproti (Ljubljanska 12) ima na sklepniku vrezano skoraj štiri desetletja mlajšo letnico, 1843, listni vejici sta tu bolj kompaktni in togi, z vidnimi sledovi polihromacije. Na Stari cesti (št. 45) je ohranjen kamnit port
Vrhunske predstave gledališkega abonmaja Kulturnega doma Cerknica

Vrhunske predstave gledališkega abonmaja Kulturnega doma Cerknica

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. september ― Cerknica – V Kulturnem domu Cerknica lahko do 30. septembra na vseh prodajnih mestih vpišete gledališki abonma, ki zajema pet gledaliških predstav in prinaša dodatne ugodnosti za abonente. Polhkov abonma, ki bo s petimi predstavami razveselil najmlajše vpisujejo prav tako do konca meseca. The crazy locomotive – Foto: Kulturni dom Cerknica Med gostujoče predstave sodijo komedija Klinika Tivoli d.o.o. Šentjakobskega gledališča, predstava Kje sem ostala, ki raziskuje problem demence, glasbena komedija Trio v izvedbi gledališča Koper, ki jo je podpisal prenaglo preminuli slovenski komediograf in igralec Gašper Tič. Duhovita predstava Britev: duet za performerja in njegov karakter lucidno raziskuje problem moškosti v sodobni družbi, kot zadnja v abonmajskem izboru pa v Kulturni dom Cerknica prihaja mednarodno večkrat nagrajena gledališka mojstrovina Ponorela lokomotiva režiserja Jerneja Lorencija, nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana. Otroški – polhkov – abonma bo prav tako ponudil pet gledaliških predstav. Abonma obsega lutkovno izvedbo Muce Copatarice, glasbeno-vzgojno kulturno učno uro Sozvočja sveta v izvedbi dveh vrhunskih slovenskih glasbenikov, Boštjana Gombača in Janeza Dovča, avtorski projekt Pedenjped Primoža Forteja, bolj znanega »Gušta« v priljubljeni seriji Ena žlahtna štorija, predstavo Začarani čajnik pripovednega gledališča gospodične Bazilike in predstavo Veveriček posebne sorte v izvedbi Plesnega teatra Ljubljana, ki je ob koncu sezone pretekle  sezone v Kulturnem domu Cerknica mlajše občinstvo že navdušil z izjemno predstavo Juri Muri v Afriki pleše. Več na: www.kd-cerknica.si  KD Cerknica / uredništvo Npn
Preprost pastirček na Medvedjem Brdu naredil red

Preprost pastirček na Medvedjem Brdu naredil red

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. avgust ― Medvedje Brdo – Razgledni Šinkovcev grič na Medvedjem Brdu se je ob zaključku vročega poletja spremenil v Kekčevo deželo s starimi domačijami in cvetočimi planinami, po katerih vandrajo posrečeni liki iz pripovedi Josipa Vandota. Pogumen in dobrovoljen slovenski junak bo na njem vztrajal vse do 9. septembra, ko se bo v gledališču pod milim nebom odvila zadnja predstava Kekec, ki je premiero v izvedbi Gledališke skupine Medvedje Brdo po več mesecih trdega in prostovoljnega dela doživela 12. avgusta. Kekec, predstava na prostem, Medvedje Brdo, Logatec Foto: Saša Musec Čuk Le malokateri slovenski literarni junak se je tako globoko usidral v zavest Slovencev, kot Kekec, preprost pastirček, ki s premetenostjo, bistrostjo in zvijačami ukane zlobnega Bedanca. Zato ni prav nič čudno, da si je idejni vodja predstave, njen režiser in igralec Bogdan Žerjal, ki je upodobil edini negativni lik v igri, ob podpori soigralcev za tokratni gledališki izziv izbral ravno Kekca. Tega je izvrstno odigral Matej Mlinar; odlično delo so opravili tudi preostali igralci, ki so se mu pridružili na poti, polni dogodivščin. Izstopala sta tako Jože Gladek v vlogi Kosobrina kot tudi Janez Podobnik, ki se je odrezal z več vlogami, težko bi spregledali vlogi Tinkare in Mojce, ki sta ju odigrali Larisa in Karin Žerjal. Zelo sproščeno in naravno so se na velikem prizorišču pod obokom zvezd gibali tudi ostali igralci, med njimi skupina otrok iz podružnične šole v Rovtarskih Žibršah. Lani orali ledino, letos brez večjih težav »Odzivi so nad pričakovanji, prav vse štiri predstave do zdaj, ena je zaradi slabega vremena odpadla, so bile odlično obiskane. Nekateri so si Kekca ogledali kar trikrat, obiskovalci pa prihajajo iz širšega območja, ne le iz okolice Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš. Celotna ekipa, ki sodeluje pri predstavi, je z izvedbo zadovoljna in ponosna nase,« pojasnjuje Bogdan Žerjal in dodaja, da so se tokrat lahko bolje pripravili, saj so imeli več izkušenj in znanja
Zaključek kulturnega utripa poletja Postojna (KUPP) v latino ritmih

Zaključek kulturnega utripa poletja Postojna (KUPP) v latino ritmih

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. avgust ― Postojna, 17. avgust – V latino ritmih se je zaključil letošnji, že deveti sklop prireditev Kulturni utrip poletja Postojna (KUPP) 2017. Organizatorja, občina Postojna in Zavod Znanje, OE Kulturni dom sta v dobrem mesecu in pol, kolikor je letošnji sklop prireditev trajal, oder in prizorišče na Titovem trgu v Postojni napolnila več kot šestdesetkrat. Po besedah Katje Jordan iz Kulturnega doma Postojna, si je prireditve ogledalo več kot dvanajst tisoč gledalcev oziroma poslušalcev. Postojna – koncert JPBB – Foto: Jelka Lekše Kot je že običaj poletnega utripa Postojne, organizatorji poskrbijo za vse generacije poslušalcev in gledalcev. Otrokom namenijo delavnice in plesno – igrane predstave, starejše razveselijo z glasbenimi večeri, ki so narodno, etno in zabavno obarvani, mlajšim pa kri po žilah poženejo bolj energični rok in težko metalni ritmi. Uvod v dogajanje je vsakoletni FAK – festival amaterske kulture v organizaciji društva Harlekin, tradicionalen je postal tudi mednarodni festival kitare, ki poteka v juliju. Letošnje dogajanje je sklenil koncert tolminskega Jazz punt big banda, ki je z gostjama Ano Bezjak in Tanjo Srednik poskrbel za večer dinamičnih latino ritmov. Tolminski JPBB so postojnski publiki že dobro znani, saj so tudi lani nastopili na istem odru. Dobro sprejeti pri publiki, so organizatorjem olajšali odločitev za ponovno povabilo tudi v letošnjem letu. Z bandom sta zapeli odlični Ana Bezjak in Tanja Srednik, ki je prav tako dobro znana postojnskim poslušalcem. S koncertom latino glasbe se je letošnji deveti Kulturni utrip poletja zaključil, organizatorji pa že razmišljajo o posebnih gostih jubilejnega, desetega kulturnega utripa poletja prihodnje leto. Jelka Lekše
Plavajoči grad 2017 s presežki

Plavajoči grad 2017 s presežki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. avgust ― Grad Snežnik – Osemdeset članski Etno Histeria World Orchestra 2017 je prvo soboto v avgustu z veličastnim koncertom zaključil letošnji festival Plavajoči Grad (Floating Castle Festival) na gradu Snežnik. Spiritus agens festivala Matija Solce je na odru združil doslej največji orkester, odkar v Loški dolini s somišljeniki organizira festival. V treh dneh je po ocenah organizatorjev dogodek v Loški dolini obiskalo preko osem tisoč obiskovalcev, v grajskem parku, pristavah in tudi v gradu je na kar štirinajstih prizoriščih potekalo dogajanje pod skupnim imenom Spiritus Mundi. Število udeležencev in medijski odziv snežniški festival uvrščata med največje tovrstne v regiji in državi. Celotna fotogalerija. Floating Castle 2017 – Foto: Valter Leban Plavajoči grad 2017 z največjim številom umetnikov doslej »Spiritus Mundi« je tri festivalske dneve zagotovo bil vseprežemajoč koncept na prizoriščih grajskega kompleksa in v bližnjih vaseh. Organizatorji, Društvo ljubiteljev gradu Snežnik, so letošnji festival poimenovali še kako ustrezno, v treh festivalskih dnevih se je predstavilo preko tristo umetnikov iz petintridesetih držav, pri organizaciji pa je sodelovalo več kot sto petdeset prostovoljcev. Tri dneve predstav umetnikov, koncertov, etno, folk, funk, blues in narodnih ritmov, uličnega gledališča, kamišibaja, plesa in drugega kulturnega dogajanja na prizoriščih kompleksa gradu Snežnik in bližnji vasi Kozarišče je bil zahteven zalogaj za prireditelje, tako v smislu organizacije, servisnih aktivnosti kot tudi logistike. »Upravljalec grajskega kompleksa, Narodni muzej, nam je pri tem maksimalno pomagal, kolikor je bilo seveda v njihovi pristojnosti. Priprave na festival so trajale celo leto, v obliki mesečnih grajskih pun(k)tov smo si razdelili vloge in stvari poskušali izvesti kar najbolje. Veliko smo se pogovarjali, tako z vaščani bližnjih vasi, kjer so domačini festival in umetnike lepo sprejeli, pa tudi med seboj, tako da vsakdo svoje delo opravlja
Spiritus Mundi oživili Plavajoči grad

Spiritus Mundi oživili Plavajoči grad

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. avgust ― Grad Snežnik – Etno Histeria World Orchestra 2017 z devetdesetimi člani je v četrtek, 3. avgusta otvoril festival Plavajoči Grad (Floating Castle Festival) na gradu Snežnik. Četrtkovo popoldne je med 50 nastopajočimi na različnih prizoriščih popestrilo indijsko petje z balkanskimi ritmi, argentinskim soulom na Princu Juriju, ter na Observatoriju živim ska-reggae, folk, funk, blues žurom.  Plavajoči grad 2017 – Foto: Mario Žnidaršič Obiskovalci so ob 17. uri vstopili na 14 prizorišč s konceptom scenografij ​Spiritus Mundi. Duhovi, ki še vedno strašijo na gradu; nežne projekcije in pravljična bitja, povezujejo dve skupnosti in pokrajini – Istro in Loško dolino. Za umetniške inštalacije sta poskrbela Thomas Žižek in Brane Solce. Izvedba tridnevnega festivala v veliki meri temelji na prostovoljstvu lokalnih navdušencev, ki si prizadevajo okrepiti tako prepoznavnost lokalne kulturne in turistične znamenitosti – gradi Snežnik, kot tudi festivala, kar je dokaj zahteven organizacijski zalogaj. Marljivo delo in ugodni vremenski pogoji so že prvi dan na prizorišča privabili okoli tisoč obiskovalcev – gledalcev, glasbenikov, novinarjev, veliko pa je med njimi bilo tudi otrok. Ponudba lokalnih specialitet, pijač in prijetno vzdušje pod krošnjami stoletnih dreves grajskega parka pa so marsikoga prepričali, da je obisk festivala podaljšal. Pred nami je še zadnji festivalski dan, ki se bo zaključil s koncertom in spektaklom 80 članskega orkestra Etno Histeria World Orchestra, na jezercu ob gradu. Tokrat na festivalu sodelujejo znana imena kot so Nano Stern, Kate Young Quintet, Zamee ter Gnaoua Vibration, med slovenskimi umetniki in skupinami pa Amaya, Zala Pezdir, Šola uličnega gledališča Šugla, Teatro Matita, Gledališče Dela, lutkovno gledališče Zapik, potekal pa bo tudi maraton gledališča kamišibaj, ki bo v gradu od sedemnajste do enaindvajsete ure.
Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. julij ― Postojna – Politik, pravnik, strokovni pisatelj, publicist in narodni buditelj Anton Globočnik se je rodil 20. maja 1825 v Železnikih na Gorenjskem. Po končani gimnaziji v Ljubljani je v letih 1844−1848 študiral pravo na Dunaju, po študiju se je zaposlil v sodstvu in služboval v raznih krajih. Leta 1863 je prišel v Postojno in postal njen okrajni predstojnik, od leta 1867 pa vse do 1885 je bil tam okrajni glavar. Na novo izdelan desni stebrič s kapitelom, zadaj poškodba na steni kapele, ki je nastala zaradi oskrunitve spomenika; nagrobni spomenik družine Globočnik, pokopališče, Postojna Foto: Simona Kermavnar V tej funkciji mu je pripadlo tudi mesto predsednika že leta 1823 ustanovljene Jamske komisije, prvega upravnega organa Postojnske jame; sprva je moral v raznih arhivih zbrati in urediti listine in dokumente, povezane z njenim pravnim položajem, ter pridobiti vso razpoložljivo literaturo o njej. Sledilo je praktično delo, intenzivno urejanje jame in okolice: med drugim je dal urediti dostop, podzemeljsko železnico (1872), 1880. so bili v jami poleg nemških in italijanskih nameščeni slovenski napisi, spodbudil je elektrifikacijo (1884). Iz korespondence je razvidno, kako velik pomen je pripisoval promociji tega edinstvenega naravnega čudesa v tujini, saj je komisija pod njegovim vodstvom dosegla, da so opisi Postojnske jame prodrli v evropske pa tudi ameriške vodiče. Poleg tega se je posvečal šolstvu, obnovam cest in pogozdovanju Krasa. Ne le častni občan, povzdignjen je bil tudi v plemiški stan V znak zahvale za ogromno delo, ki ga je v dvaindvajsetih letih opravil v postojnski trški občini, so ga Postojnčani leta 1886 imenovali za častnega občana in mu izročili diplomo. Leta 1885 je postal vladni svetnik v Ljubljani, ob upokojitvi 1890. ga je cesar Franc Jožef I. povzdignil v plemiški stan. Izbral si je vzdevek Sorodolski, in sicer po reki Sori, ki teče skozi njegov rojstni kraj. Kljub upokojitvi je bil naslednje leto imenovan za zastopnika
Grad Snežnik: Festival Plavajoči grad z največjo udeležbo doslej

Grad Snežnik: Festival Plavajoči grad z največjo udeležbo doslej

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. julij ― Grad Snežnik – V treh festivalskih dneh bo potekala nepredstavljiva izkušnja druženja etno glasbe, gledališča, vizualnih umetnosti, plesa, kulinarike in narave na dvajsetih pravljičnih prizoriščih v gradu Snežnik in njegovi okolici. Letošnje dogajanje je najobsežnejše doslej, saj se bo predstavilo prek sto skupin in 34 držav s celega sveta. V treh dneh se bo zvrstilo skoraj dvesto dogodkov, saj se nekatere skupine predstavljajo večkrat. Plavajoči grad – Foto: organizatorji dogodka Medved-narodni nad-festival Celoletna prostovoljna dejavnost Punktarjev, Društva Ljubiteljev Gradu Snežnik in teatra Matite se bo zaključila z dogodkom, ki ga je težko zaobjeti z eno besedo. Srečali se bodo odlični umentiki, ki se na Plavajočemu gradu predstavljajo eden drugemu, ustvarjajo nove vezi in sodelovanja, gre pa tudi za nastope v izjemnem okolju, ki ga v pravljični grajski atmosferi postavijo vizualni umetniki. Ne gre pozabiti niti druženja umetnikov z domačini, ki bogato pomagajo pri organizaciji, kuhajo, kosijo, pripravljajo odre ter se na koncu tudi skupaj poveselijo pod vaško lipo, dogodek pa privabi v Loško dolino tudi po več tisoč obiskovalcev. Tema 2017: Špiritus mundi Scenografi bodo tudi letos ob minimalnih posegih izkoristili naravne danosti ter tako sprememili grajska obzidja, grape, jame, ribnike in travnike v območje magičnih prizorišč. Za vsakim grmom bo čakalo presenečenje, ki bo popestrilo že tako bogato dogajanje. Letošnja tema festivala bo “Spiritus Mundi”, kot parafraza pozabljenih grajskih duhov, ki (s pomočjo pravega grajskega špirita) znova oživljajo. Ti se bodo pojavljali v obliki ogromnih lutk, šepetajočih gozdov, projekcij ali monumentalnih skulptur. Nastopajoči Program je pester, na svoj račun bodo prišli tako umetniški sladokusci, kot obiskovalci, ki bi se v izjemnem grajskem okolju želeli samo malce sprostiti in si ogledati zanimivo predstavo. Začenši z etno-glasbo je v prvi vrsti najpomembnejši nastop ob zaključku festivala:
Darjini vrtovi svetlobe na ogled na mednarodnem festivalu v Benetkah

Darjini vrtovi svetlobe na ogled na mednarodnem festivalu v Benetkah

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. julij ― Benetke – Na razstavi Consciousness (zavest, zavedanje), ki so jo v okviru mednarodnega umetniškega festivala Anima mundi 13. julija odprli v Benetkah, sta med umetninami 77 ustvarjalcev s celega sveta tudi sliki notranjske slikarke Darje Štefančič, edine z območja držav nekdanje Jugoslavije. Njeni sliki visita v palači Ca’ Zanardi, razstava pa bo odprta do 3. septembra. Festival Anima mundi, razstava Consciousness, Darja Štefančič, Benetke, 13. julij 2017 Foto: Valter Leban »Sodelovanje na tej razstavi pomeni priznanje, je krona mojih prizadevanj, ki so na nek način zelo drzna, po drugi strani pa se ne izpostavljam prav veliko, saj ne sodelujem na slikarskih kolonijah,« pravi Štefančičeva. »Moja dela namreč nastajajo dlje časa, slikanje je pravzaprav nekakšen obred, zato rada ustvarjam v miru, da se lahko skoncentriram.« K sodelovanju na festivalu sta jo povabila selektorja Luca Curci in Domenico Fallacara, ki sta slike videla na njeni spletni strani. Zdele so se jima dovolj zanimive, da jih vključijo v projekt. Za razstavo Consciousness so izbrali sliki s tematiko imaginarnih vrtov, za razstavo Visions, ki bo jeseni, pa sliki s tematiko vrtov trdnjav in gradov. Darja slika že 40 let, svoj značilni slog z živimi barvami in motivi, ki jih zajema iz podzavestnega sveta, pa razvija zadnjih 20 let. »Kar se tiče motivike, veliko zajemam iz podzavestnega, sanjskega, intuitivnega sveta,« razlaga Štefančičeva. »Prisegam na to, da je izrazilo slikarja barva; ta mora biti, vsaj pri meni, čim bolj očiščena vseh senc, nečistoč.« Prav zaradi tega so njene slike močnih, živih barv in v gledalca zasijejo z vso čistostjo. Slika olja na platnu, izhaja pa iz likovnega stališča, pri njenih delih gre za kombinacijo likovnih elementov. »Slikanje je pri meni dolgotrajen proces, za sliko, veliko meter krat meter, porabim po nekaj mesecev.« Eno izmed področij mednarodnega umetniškega festivala Anima mundi je slikarstvo. Letos na več razstaviščih v Benetkah pripravlja
Litoželezna pitnika – vodni črpalki s pipo – pri vodnjakih v Novi vasi na Bloški planoti

Litoželezna pitnika – vodni črpalki s pipo – pri vodnjakih v Novi vasi na Bloški planoti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. julij ― Nova vas – V jedru Nove vasi tik ob cesti, med seboj oddaljena le nekaj deset korakov, stojita velika vodnjaka v obliki korita (štirni). Zgrajena sta iz klesanih kamnitih blokov, povezanih z železnim obročem. Manjši (t. i. Zgornja štirna) stoji severno od domačije Nova vas 14. Kot priča v kamnu vrezana letnica, je bil zgrajen leta 1863, večji (t. i. Mestkov vodnjak) pa leta 1892. Nova vas, zgornji del črpalke pri manjšem vodnjaku – Foto: Simona Kermavnar Zraven obeh korit stojita identični litoželezni vodni črpalki s pipo (izlivki), višine 130 cm: na nizkem štirilistnem profiliranem podstavku, ki je na tla pritrjen s štirimi vijaki, stoji vitek kaneliran stebrič, čigar baza je prav tako kanelirana; prstan črpalke je okrašen s tremi mesnatimi štirilistnimi cvetovi s pestičem v sredini, kapo prekriva storžev okras s potlačenim podvojenim stožčastim zaključkom. Pitnik ob starejšem koritu je ohranjen v celoti, pri mlajšem manjka podstavek, izgubljena je tudi ena rozetka. Do zdaj je veljalo, da sta bila pitnika izdelana v eni od avstrijskih (dunajskih) livarn, raziskava pa je to trditev ovrgla. Narejena sta bila v Salmovi livarni v Blanskem na Češkem; tako po merah kot po videzu se ujemata z njihovim produktom, kar dokazuje objavljena risba vodne črpalke s pipo iz ponudbe v katalogu te livarne. Nova vas, velika štirna – Foto: Simona Kermavnar Blansko ima bogato zgodovino, tesno povezano z železom in produkcijo umetniških odlitkov, ki so jih izvažali po celotni habsburški monarhiji. Leta 1766 je tamkajšnjo železarno kupila plemiška družina Salm-Reifferscheidts (železarna, imenovana Fürst Salm’sches Eisenwerk Blansko). V 2. polovici 19. stoletja so začeli s proizvodnjo litoželeznih vodnjakov in pitnikov (pa tudi izdelkov, povezanih z vodovodnimi napeljavami) ter jo nadaljevali v prva desetletja 20. stoletja, njihova oblika pa se s časom praktično ni spreminjala. Takrat je livarna že imela drugega lastnika, saj jo je leta 1896  kupila praška delni
Le predi dekle, predi …

Le predi dekle, predi …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Babno Polje, Loška dolina – Le predi, delke, predi … Tako bi lahko s slovensko ljudsko pesmijo zaključili študijski krožek Druženje ob ročnih delih, ki je v maja in junija potekal v večnamenskem objektu v Babnem Polju. Da se niti niso prav nič krotičile (trgale, op. p.), je poskrbela mentorica študijskih krožkov Janja Urbiha, letošnja prejemnica priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih Andragoškega centra Slovenije. Zaključek študijskega krožka Druženje ob ročnih delih, mentorica Janja Urbiha, Zavod Rihtarjeva domačija, grad Snežnik, 10. junij 2017 Foto: Alenka Veber Domačini Loške doline že dodobra poznajo Janjo Urbiha kot mentorico študijskih krožkov, neformalne oblike učenja, kjer se majhne skupine zbirajo in učijo, se v njih družijo radovedni ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Letos je Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja Urbihovo povabil, da vodi študijski krožek tudi v Babnem Polju. Sredstva za delovanje krožka je zavod dobil na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po tehtnem razmisleku se je Urbihova odločila, da bo prvi študijski krožek v Babnem Polju posvetila ročnim delom, kar se je izkazalo za dobro. Že uvodno srečanje je pokazalo, da je tudi v Babnem Polju zanimanje za tovrstno brezplačno izobraževanje. Med udeleženkami so bile tako Babnopoljke kot druge občanke Loške doline, študijskega krožka pa sta se udeležili tudi krožkarici iz občine Pivka in Goransko-primorske županje. Na srečanjih so udeleženke spoznale različne tehnike ročnih del, od kvačkanja, pletenja, različnih tehnik vezenja, izdelave rišelje vezenin do makrameja, tehnike izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov. Ob prijetnem druženju in prenašanju znanja starejših na mlajše, je bil čas tudi za kramljanje ob ročnih delih, tako kot nekoč. Svojevrstno je bilo druženje ob zaključku študijskega krožka, 10. junija. Janja Urbiha, domačinka iz Kozarišč, se je odločila, da udeleženke po
Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Cerknica – V cerkniški galeriji Krpan so na ogled ekspresionistične risbe Logatčana Vida Sarka. Navdihnile so ga nenavadne in malo poznane azteške pesmi, ki jih je prevedel v likovna dela, in s tem na svojevrsten način tudi azteško kulturo v evropejsko. »V njih sem poskušal zajeti vznesenost azteških pesmi, ki so epske in lirske hkrati,« pravi Sark, ki je odprtje razstave pospremil s predavanjem o Aztekih in njihovi kulturi. »Risbe niso ilustracije, pač pa temeljijo na občutjih, ki jih pesmi povzročajo, in na simboliki, tako kot jezik v pesmih.« Razstava Azteške pesmi je na ogled do 5. julija. Razstava Azteške pesmi, Vid Sark, galerija Krpan, Cerknica, 15. junij 2017 Foto: Jelka Lekše Akademskega oblikovalca Vida Sarka je v zadnjih letih pritegnila azteška zgodovina in umetnost, še posebej pa so ga navdihnile azteške pesmi oziroma Cantares Mexicanos. Da bi lahko bolje razumeli njegove risbe, je Sark ob odprtju razstave spregovoril o Aztekih, njihovi kulturi in umetnosti ter predstavil malo poznane azteške pesmi. Gre za 91 vznesenih pesnitev, nekatere med njimi imajo več kot 100 kitic. Ustno so se prenašale iz roda v rod, zapisali pa so jih šele španski zavojevalci. Do nedavnega so bile skorajda nepoznane, saj so jih strokovnjaki analizirali šele konec 20. stoletja. Ker je azteški jezik nahuatl zelo zapleten in temelji na sestavljanju besed ter je poln metafor, si je za razumevanje pesmi treba vzeti veliko časa, je pojasnil Sark. Azteške pesmi imajo značaj pesmi duhov; z njimi so pripovedovalci, ki so jih recitirali ali peli ob glasbeni spremljavi, klicali duhove prednikov, zgodovinskih ali mitoloških osebnosti, ki so obsedle govorca in skozi njega pripovedovale zgodbo. Azteške pesmi kažejo drugačno podobo Aztekov, ki so znani predvsem kot krvoločni vojščaki in ljudstvo, ki je božanstvu žrtvovalo ljudi. »Gre za zelo kompleksne pesmi, polne metafor, tujih našima jeziku in kulturi,« pravi Sark. Na osnovi razpoloženj, v katere ga je zazibalo prebiranje
Jenkinsova Maša za mir je odmevala od Švice do Slovenije

Jenkinsova Maša za mir je odmevala od Švice do Slovenije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. junij ― Logatec – Simfonični orkester Cantabile se je konec maja predstavil s tretjim velikim vokalno – instrumentalnim projektom, Jenkinsovo kantato oz. (u)glasbeno mašo za mir, ki nosi naslov The Armed Man: A Mass for Peace. Orkestru se je ob izvedbi pridružil gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter domači Mešani pevski zbor Adoramus. Po zelo uspešni turneji v Švici v začetku maja, na kateri so glasbeniki Simfoničnega orkestra Cantabile na treh razprodanih koncertih navdušili občinstvo v Bernu in Zürichu, se je zgodba o uspehu ponovila tudi v Sloveniji. 26. maja so koncertirali v do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in dan pozneje v večnamenski dvorani v Logatcu. Cantabile v Logatcu – Foto: Valter Leban Projekt The Armed Man (Oboroženi mož) je povezal mlade glasbenike iz Slovenije in Švice. Skrbno izbran program z osrednjim delom, kantato The Armed Man, ki spada med vrhunce sodobne klasične glasbe, je prek 160 nastopajočih potem, ko so trije koncerti v začetku maja zazveneli v Bernu in Zürichu v Švici, predstavilo tudi slovenskemu občinstvu. Koncerta v Sloveniji sta potekala v organizaciji treh prijateljskih društev: Univerzitetnega pevskega zbora Der CHOR iz švicarske prestolnice Berna, enega najbolj prepoznavnih in najkvalitetnejših zborov v Bernu in okolici, Simfoničnega orkestra Cantabile iz Logatca, orkestra z izredno bogato paleto dosežkov, gostovanj in uglednih solistov, kot povezovalni člen in poznavalec obeh držav pa se pridružuje še Slovensko društvo v Švici Kulturni most Švica – Slovenija, ki je v preteklih letih s kulturo že mnogokrat povezal obe državi. V Sloveniji se je na koncertih pridružil tudi logaški Mešani pevski zbor Adoramus, ki je v Sloveniji in širše prepoznaven kot eden najkvalitetnejših zborov z bogatim sakralnim repertoarjem. The Armed Man je unikaten koncertni dogodek; najprej že zaradi svoje glasbene veličine in vsebine. Valižanski skladatelj Karl Jenkins je delo ob prelo
še novic