Furmanstvo ne bo utonilo v pozabo

Furmanstvo ne bo utonilo v pozabo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. maj ― Studio Proteus Postojna nadaljuje s produkcijo dokumentarnih filmov, tokrat bodo predstavili javnosti prvega izmed dveh filmov o tradiciji furmanstva ter z njim povezanih dejavnosti na območju Postojne in širše Notranjske vse do Ilirske Bistrice. Lani decembra so pričeli z izvajanjem projekta, ki so ga uspešno prijavili na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dediščina furmanstva, foto Valter Leban Premiera prvega dela dokumentarnega filma o furmanstvu bo na sporedu v torek, 18.maja 2018 ob 19.uri dvorani  Kulturnega doma v Postojni, sledili pa bosta premieri v Pivki in v Ilirski Bistrici. Film je nastal v partnerstvu med podjetjem Studio Proteus, Občino Postojna, nosilec projekta pa je društvo Kolut. Člani filmske ekipe – scenarist in režiser Drago Mislej-Mef, režiser Dušan Milavec, snemalca Manuel Tomšič in Neja Kalan, Nevenka Burger, odgovorna urednica Alenka Furlan Čadež in producent Ernest Zakarija – so se na teren podali konec lanskega leta. Slabe tri četrtine proračuna filma, ki znaša okroglih 66 tisoč evrov je sofinanciranih s sredstvi evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ob tem pa je zaposlitev dobila ena oseba. » Dolgoročni cilj filma je ozaveščanje o kulturni dediščini furmanstva«, je uvodoma poudarila Furlan Čadeževa, pritrdil pa ji je tudi župan občine Postojna Igor Marentič, ki meni, da je to tudi odlična promocija občine in krajev, po katerih je tekla furmanska pot. Producent  in direktor Studia Proteus Ernest Zakarija – Neto je izrazil zadovoljstvo, saj mu je uspelo animirati kolege – Postojnčane, ki so uspeli v filmskem svetu kar je bilo zagotovilo, da bo tudi ta projekt uspel. Posebej ga veseli dejstvo, da je na sodelovanje pristal Drago Mislej- Mef. »Ob snemanju filma smo se veliko naučili, naredili smo ga rekordnem času, veliko materiala pa je posnetega za nadaljevanje  filma, ki bo nekoliko bolj sproščen«. Ob snemanju filma o furmanih je ekipa imela priložnost spoznati tudi druge obrti, ki izgin
Učenec cerkniške šole na glasbeni olimpijadi osvojil bronasto priznanje

Učenec cerkniške šole na glasbeni olimpijadi osvojil bronasto priznanje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. maj ― Cerknica – Učenec cerkniške osnovne šole Luka Kraševec je na 4. mednarodni glasbeni olimpijadi, ki je bila med 18. in 21. aprilom v estonskem Talinu, zastopal Slovenijo kot prejemnik zlatega priznanja na državnem tekmovanju Slovenska glasbena olimpijada. Na zelo obsežnem in vsestranskem tekmovanju, ki obsega pisno-slušni test, komponiranje in izvedbo avtorske skladbe, doživeto petje izbrane pesmi ter a vista petje in izvajanje ritma, je osvojil bronasto priznanje. Luka Kraševec, mednarodna glasbena olimpijada, Talin, Estonija, 18.–20. april 2018 Foto: OŠ Notranjski odred Cerknica Kraševec, ki sicer obiskuje Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica, je skladbi, ki jo je napisal za trobento in klavir, dal naslov Ples snežink. Pri izvedbi ga je na klavirju tako na državnem kot na mednarodnem tekmovanju spremljala Monika Simičak. V pevskem delu tekmovanja je z interpretacijo pesmi Čez šuštarski most, pri kateri ga je na kitari spremljal Dominik Križ, žirijo tako navdušil, da so ga povabili k izvedbi pesmi na zaključnem koncertu, kjer sta z Dominikom vnovič požela navdušenje. Sicer je ekipa cerkniške šole pod vodstvom mentorice Jasmine Vidrih Žagar s predstavitvijo svoje države tudi v netekmovalnem delu olimpijade pustila velik pečat. Pohvalili so tako ljudsko petje učencev Frančiška Križa in Anžeta Kranjca kot tudi izvedbo špicpolke Požugana, predstavitev Cerknice in Cerkniškega jezera ter skupni ‘zibenšrit’, ki so ga zaplesali z Branko Rotar Pance, predstojnico oddelka za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo, in njenim možem, ki sta bila oblečena v slovensko narodno nošo. Tudi za ta nastop so poželi glasne ovacije. Popotovanje je bilo na trenutke zelo stresno in naporno, a kljub temu zelo lepo. Nabrali so nekaj neprecenljivih življenjskih izkušenj, ki bodo vsem, še posebej pa učencem, dolgo ostale v spominu. Velike zasluge za to imajo donatorji, ki so jih finančno podprli in štirim otrokom omogočili, da so Kraševca spremljali na tako pomembnem
Na ogled akvareli Janeza Dragoliča in akrili Marije Branisel

Na ogled akvareli Janeza Dragoliča in akrili Marije Branisel

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. april ― Cerknica – V galeriji Krpan je do 26. aprila na ogled slikarska razstava Janeza Dragoliča in Marije Branisel, ki sta ji nadela naslov Zaupanje in volja. Medtem ko se je Branislova slikarstvu posvetila šele v zadnjih letih, je ustvarjalna pot Dragolič precej daljša in zadnja leta razstavlja v galeriji Krpan pa tudi v drugih krajih po Sloveniji in v tujini. Razstava: Janez Dragolič in Marija Branisel, galerija Krpan, Cerknica, 12. april 2018 Foto: Tine Šubic Ob odprtju razstave 12. aprila je obiskovalce pozdravil Jernej Dolničar, predsednik Kulturno-umetniškega društva Pa-leta, katerega člana sta Branislova in Dragolič; zadnji je tudi član Društva notranjskih kulturnikov Krpan. Marija Branisel slika zadnji nekaj let, na razstavi pa se predstavlja predvsem s slikami v akrilu. Dragolič je na ogled postavil akvarele, ki se jim je posvetil predvsem v zadnjih nekaj letih. Sodeluje s skupino akvarelistov, ki jih na Vrhniki vodi mojster akvarela Petar Lazarević. Ustvarjati je začel že kmalu potem, ko je končal poklicno šolo, nato pa so ga obveznosti v življenju vodile na druge poti. K ustvarjanju se je vrnil v zrelih letih. V ribniškem likovno-izobraževalnem centru Lice je dobil veliko znanja o slikarstvu in grafiki, trenutno pa se najbolj posveča akvarelu. Dragolič je eden od ustanoviteljev društva Pa-leta, v katerem vodi sekcijo slikarjev, ki ustvarjajo že dlje časa. Trenutno slikajo pod vodstvom akademskega slikarja Veljka Tomana, ki bo v galeriji Krpan razstavljal med 10. in 22. majem. V galeriji bodo kmalu na ogled tudi dela članov društva Pa-leta, in sicer od 31. maja do 14. junija. Petra Trček
Nekdanji učenci glasbene šole pokazali, da leta učenja niso bila zaman

Nekdanji učenci glasbene šole pokazali, da leta učenja niso bila zaman

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. april ― Cerknica – Na odru cerkniškega kulturnega doma so se 13. aprila predstavili nekdanji učenci glasbene šole Frana Gerbiča. Koncert je uvod v praznovanje letošnje 60. obletnice cerkniške glasbene šole, ki bo vrhunec doseglo s slavnostno prireditvijo 24. maja v športni dvorani pri osnovni šoli. Koncert nekdanjih učencev Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, kulturni dom, 13. april 2018 Foto: Tine Šubic Program koncerta so oblikovali pianisti Simona Lekšan, Karmen Zabukovec, Sara Kebe, Andreja Lekše, Sabina Švigelj, Ivan Marinović, Marjana Godeša in Tadej Podobnik, klarinetistka Tadeja Malc, harmonikaš Ivo Švigelj, saksofonisti Valeria Kučan, Lan Meden in Ita Nagode, sopranistki Anemarija Štefančič in Maja Mekina, violinistki Neža Nahtigal in Gaja Žnidaršič, Manca Kužnik na violi, Tinka Kraševec na violončelu in Štefan Iskra na kontrabasu. Še posbeej originalno točko so pripravili tolkalci Nastja Jerman, Vito Opeka, Matej Virant, Filip Fratina in Vitan Logar, ki so sedli za kuhinjsko mizo in Eine kleine Tischmusik Manfreda Menkeja energično odigrali kar za kuhinjsko mizo, za tolkala pa so uporabili kuhalnice. Ravnatelj glasbene šole Milivoj Matkovič je nastopajočim v zahvalo poklonil knjige o glasbi. Na podobnem koncertu so si nekdanji učenci cerkniške glasbene šole oder nazadnje delili pred desetimi leti, ko je šola praznovala 50-letnico. Letos slavijo 60 let delovanja, jubilej pa bodo maja obeležili na osrednji prireditvi v športni dvorani. Petra Trček
Aktivno delovanje je edini način udejanjanja zamisli in idej

Aktivno delovanje je edini način udejanjanja zamisli in idej

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. april ― »Treba je zavihati rokave in delovati, v prelaganju strategij z mize na mizo ni vidnega rezultata niti napredka,« pravi Nataša Mele. Meniševka iz Selščka pri Begunjah je poročena v Loško dolino, kjer z družino živi v Kozariščah. Sogovornico s kariero na finančnem in pravnem področju opredeljuje navezanost na domačo zemljo in tradicijo pa tudi izdelana vizija, kako doseči večjo prepoznavnost notranjske naravne in kulturne dediščine. Življenje v neposredni bližini gradu Snežnik, neizkoriščenega bisera kulturne dediščine, je tudi glavni motiv njenega angažiranja v Društvu ljubiteljev gradu Snežnik, ki zadnja leta skrbi za njegovo prepoznavnost, zlasti s festivalom Plavajoči grad in celoletnim dogajanjem, imenovanim Grajski punkt. Nataša Mele Foto: osebni arhiv Dve leti bo minilo, kar ste predsednica Društva ljubiteljev gradu Snežnik, ste zadovoljni z delovanjem in prepoznavnostjo v okolju? Naše delovanje v osnovi temelji na oživitvi in vzpostavitvi kulturnega dogajanja pri gradu Snežnik, za kar si bomo kot lokalna iniciativa prizadevali ne glede na to, kako intenzivno je sodelovanje med ostalimi institucijami. Prostoru želimo dati nek smisel in vsebino. Imamo veliko mero entuziazma, lastno kreativnost, ogromno programa in močan prostovoljski tim. Konec koncev pa tudi vse možnosti, da se bolj profesionaliziramo. Bi pa želela izpostaviti zelo dobro sodelovanje z direktorico Narodnega muzeja Slovenije, mag. Barbaro Ravnik, ki ima že od vsega začetka posluh za naše delovanje in nam omogoča izvajanje programa v  prostorih v objektu Pristave, kjer smo ustvarili kulturno-družabno stičišče v okviru programa Grajski punkt. Seveda pa si prizadevamo za povezovanje in komunikacijo z vsemi deležniki, ki so povezani z gradom Snežnik, tako lastnikom, ministrstvom za kulturo, kot občino Loška dolina in javnim zavodom Snežnik, s katerima se v zadnjem času dogovarjamo za pripravo skupne lokalne strategije, in z lokalnim prebivalstvom. Grad Snežnik je največji biser v
Ko se v Cerknici odpirajo popki …

Ko se v Cerknici odpirajo popki …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. april ― Cerknica – V cerkniški Galeriji Krpan je od 29. marca do 10. aprila na ogled tradicionalna razstava članov Društva notranjskih kulturnikov Krpan Ko popki se odpirajo. Razstava Ko popki se odpirajo, galerija Krpan, Cerknica, 29. marec 2018 Foto: Branko Lautar Program ob odprtju razstave je povezal Miha Razdrih, s poezijo Janeza Menarta pa ga je obogatila gledališka igralka Marijana Brecelj. Za pevsko popestritev je poskrbela pred kratkim ustanovljena pevska skupina ljudskih napevov Grlice, ki jo sestavljajo organizacijsko-tehnična voditeljica Snežna Obreza, umetniški vodja Tone Urbas, Elizabeta Anzeljc, Mira Klančar, Ludvik Jerman in Miloš Obreza. Kot je povedala Brecljeva, razstava nosi naslov Ko popki se odpirajo že od vsega začetka, za kar je zaslužen gledališki in filmski igralec Boris Kralj, ki je bil za časa življenja zvest in tvorni član društva Krpan. Na tokratni razstavi se predstavljajo likovni akademiki Janez Kovačič, Stanislava Sluga-Pudobska, Mišo Strman in Veljko Toman, mojster slikarstva Matej Pečečnik, akademski kipar Primož Rot in akademski oblikovalec Vid Sark, svoja dela pa predstavljajo tudi ljubiteljski slikarji Marina Polanc, Ilena Lenassi, Franc Modic, Janez Dragolič, Janez Ovsec, Silvana Lautar, Danijel Šparemblek, Valerija Gačnik in France Šajn, oblikovalec lesa Ivan Najger in ljubiteljski pirograf Tomaž Čuček. Razstava je na ogled do 10. aprila, vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 14. do 18. ure ter vsak torek in petek od 10. do 14. ure. DŠ
Zlata paleta: Nagradili grafike in risbe slikarjev iz zavoda Ars Viva

Zlata paleta: Nagradili grafike in risbe slikarjev iz zavoda Ars Viva

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. marec ― Trbovlje – V Stari galeriji Delavskega doma v Trbovljah so slovenski likovni umetniki, zbrani v okviru Zveze likovnih društev Slovenije, 24. marca odprli razstavo Osnovne tehnike in grafika 2018. Na njej razstavljajo tudi umetniki iz zavoda Ars Viva, dela Benjamina Žnidaršiča, Franja Šajna, Željka Vertelja in Vidke Borko pa je strokovna komisija nagradila s certifikatom in priznanji. Razstava je na ogled do 7. aprila med 18. in 20. uro. Zlata paleta: snovne tehnike in grafika, razstava, Trbovlje, 24. marec 2018 Foto: zavod Ars Viva V okviru projekta Zlata paleta: osnovne tehnike in grafika je strokovna komisija od okoli 220 prispelih slik na razstavo uvrstila 60 del, 37 osnovnih tehnik in 23 grafik, ki so jih ustvarili umetniki iz 14 likovnih društev. Podelili so po sedem certifikatov za grafiko in osnovne tehnike. V izboru so slikarji zavoda Ars Viva sodelovali s 16 deli; poleg umetnikov, ki so prejeli priznanja sta jih poslala še Albina Kragelj in Andrej Levstik. Benjamin Žnidaršič je dobil certifikat za grafiko Stara ribiška barka ter priznanji za grafiko z naslovom Tihožitje in risbo Staro in mlado. Priznanje so prejeli tudi Vidka Borko grafiko Med odstiranjem, Frane Šajn za risbo Boula in Željko Vertelj za risbo Čolni. »Ukvarjanje s podobo v slikarstvu se začne vsekakor pri osnovnih tehnikah, kot so risba, kreda, pastel, perorisba in nekako nadaljuje preko osnovnih grafičnih tehnik, ki naj bi bile nekakšna predpriprava za slikarski izraz,« je ob odprtju razstave dejal predsednik strokovne žirije Zoran Poznič in dodal, da je na letošnji razstavi precej izredno kakovostnih del, tako po tehnični kot po vsebinski plati. Ohrabrujoče je predvsem poglobljeno zanimanje za tehnične prvine posameznih tehnik in nenazadnje tudi razmislek o zadani nalogi. Vse to skupaj lahko pred gledalca postavi likovno delo, ki nas nagovarja ne samo s svojo tehnično dovršeno formo, ampak tudi z atmosfero, s čustveno platjo, skratka z vsem tistim, kar naj bi vsebovalo ume
Gozdne skrivnosti Andreje Peklaj na ogled v Cerknici

Gozdne skrivnosti Andreje Peklaj na ogled v Cerknici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. marec ― Cerknica – V cerkniški knjižnici fotografije razstavlja mojstrica fotografije Andreja Peklaj, ki se na Notranjsko tokrat vrača z motivi gozda. Na razstavi Domovanje skrivnosti na ogled postavlja skrivnosti gozda, kot jih doživlja sama. Fotografije so na ogled do 7. aprila. Fotografska razstava Domovanje skrivnosti, avtorica: Andreja Peklaj, Knjižnica Cerknica, 6. marec 2018 Foto: Tine Šubic Cerkniško jezero in Notranjska sta Peklajevi blizu že vrsto let. Tudi fotografije gozda, ki jih razstavlja tokrat, so večinoma nastale na notranjskem krasu, od Velikih Blok do Lohače nad Planino. Nekatere so nastale pred žledolomom in vetrolomu, druge po naravnih ujmah. Vrhunska fotografinja krajine gozd doživlja še posebej občuteno. »Vedno znova se gozd razkriva kot poseben prostor, sveti prostor, ki je poln skrivnosti in v katerem biva vse polno vidnih in nevidnih bitij, vsa v medsebojni odvisnosti; edino mi, ki pridemo, mislimo, da je tam vse le zaradi nas,« pravi Peklajeva, ki čuti, da jo je gozd vzel za svojo. »Sem delček vsega tega, a se še vedno čudim, vedno znova me prevzameta lepota in energija med nebom in zemljo.« Fotografije odražajo njeno občutenje in doživljanje gozda. »Gozd ni več samo tako, kot je, ampak je tak, kot ga vidim. To zabeležim. Gre za čutenje, doživljanje in videnje s perspektive, ki ni le v mirujočem stanju, ampak je v gibanju.« Ob odprtju razstave je ciklus fotografij Domovanje skrivnosti so Peklajevi za izvrstne fotografije čestitali številni prijatelji, njeno delo pa je predstavil magister slikarstva in grafike Darko Slavec. »V prvem sklopu fotografij se odraža magični pogled v skrivnosti gozda, prepojen z vznesenostjo nad naturalistično lepoto gozdnih senc, vzorcev in barvite svetlobe, ki prodira v temačne predele gozda kot v svetišče v naravnem stanju ali skoti okna gotske katedrale,« o razstavi pravi. »V novejših interpretacijah gozda pa avtorica odpira nov pogled nanj in ga predstavlja kot ploskovno, mehko, vzorčno nemirno ter
Na Notranjskem vse več ljudskih pevcev

Na Notranjskem vse več ljudskih pevcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. februar ― Podcerkev, Loška dolina – Ljudski pevci in poustvarjalci ljudske glasbe so v nedeljo zapeli v zavodu Ars Viva v Loški dolini. Na območnem srečanju Pevci nam pojejo, godci pa godejo, ki ga je pripravila cerkniška izpostava JSKD se je predstavilo devet skupin in posameznikov, ki ohranjajo ljudsko pesem. Območna revija ljudskih pevcev Pevci nam pojejo, godci pa godejo, zavod Ars Viva, Loška dolina, JSKD Cerknica, 25. februar 2018 Foto: Tine Šubic Na območni reviji so zapeli pevke iz Društva upokojencev Loška dolina pod vodstvom Anite Kolmanič in Fani Truden, skupina Jezerska tršca z Dolenjega Jezera pod vodstvom Marije Leskovec in strokovnim vodstvom Alje Klemenc, Ljudski pevci Jezerci, ki jih vodi Franc Levar, Marija Baraga iz Cerknice, Matej Kržič z Babne Police, ki je na takem srečanju nastopil prvič, skupina Grlce iz Pevskega društva invalidov in upokojencev Logatec pod vodstvom Jerneje Požar, Trlce iz Kulturno-umetniškega društva Ligojna, ki jih vodi Andrea Trobec, trio Potrica ter sestri Pavla Zabukovec in Danica Grl iz Društva upokojencev Loška dolina, ki sta zapeli, kot sta to počeli kot mladi dekleti, ko sta lupili krompir. Poustvarjalce ljudskih pesmi je strokovno spremljala etnomuzikologinja Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je bila s slišanim zadovoljna, bolj natančno oceno pa bo še podala. Po zaključku vseh območnih revij bo Kovačičeva izbrala tudi skupino oziroma posameznika, ki bo nastopil na regijskem nivoju. Območna revija ljudskih pevcev Pevci nam pojejo, godci pa godejo, zavod Ars Viva, Loška dolina, JSKD Cerknica, 25. februar 2018 Foto: Tine Šubic Z letošnjim srečanjem ljudskih pevcev je zadovoljna tudi vodja cerkniške izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Jožica Mlinar. Prej so namreč notranjski pevci hodili na območna srečanja v Logatec, zdaj pa jih je že toliko, da zadnja leta revije pripravljajo sami. »To je prav gotovo rezultat izobraževanja, pripravili smo namreč delavnici, na katerih sta Urša
V Ligojni odličen nastop folklorne skupine Rak Rakek

V Ligojni odličen nastop folklorne skupine Rak Rakek

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. februar ― Rakek – Folklorna skupina Kulturnega društva Rak Rakek se tudi letos udeležuje srečanj folklornih skupin Slovenije. Skrita želja rakovških folklornikov je doseči najvišji nivo ter se v Beltincih julija predstaviti na državnem srečanju odraslih folklornih skupin Slovenije, ki nosi naslov Le plesat me pelji. Folklorna skupina KD Rak Rakek, območno srečanje odraslih folklornih skupin, Ligojna, 17. februar 2018 Foto: Eva Križaj Nastop na območnem srečanju je folklorna skupina, ki j vodi Vida Žlogar, opravila 17. februarja v Ligojni, kjer se je s spletom »Dragonar je prijezdil« predstavila na prireditvi z naslovom »Boš videl, kaj dela Dolenc«. V programu so se poleg rakovške skupine, ki nastopa pod okriljem cerkniške izpostave JSKD, predstavile še folklorna skupina Cepci s spletom Boš videl, kaj dela Dolenc, avtor postavitve je Sebastijan Svete, folklorna skupina Bistra s spletom Ljubosumna »grmička«, za katerega je odrsko postavitev pripravila Lilijana Kogovšek, folklorna skupina Grmada s spletom Žetev v ribniški dolini, ki jo je postavil Zmago Leben, ter folklorna skupina Šumnik s spletom Skrivnostna maska, ki sta jo pripravili Jerneja Grdadolnik in Sabina Mrzlikar. Prve strokovne ocene zanimivega in razgibanega spleta, ki ga je v letos na oder postavila folklorna skupina KD Rak Rakek, lepo pa ga je sprejelo tudi občinstvo v dvorani, so spodbudne, za natančnejšo uvrstitev pa bo treba počakati, da se izvedejo še ostala območna srečanja. Rakovški folklorniki držijo pesti, da se tudi letos uvrstijo na regijski nivo ter se v finalu predstavijo na državnem nivoju. DŠ
Meniševci letos s komedijo 220

Meniševci letos s komedijo 220

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. februar ― Begunje pri Cerknici – V Kulturno-družabnem središču Menišija so člani Kulturnega društva Menišija 18. februarja premierno izvedli komedijo z naslovom 220. Igro bodo to soboto, 24. februarja, ob 19. uri ponovili v Starem trgu pri Ložu, 10. marca bo spet na ogled v Begunjah, 17. marca pa v kulturnem domu v Cerknici. Komedija 220, Kulturno društvo Menišija, Begunje, 18. februar 2018 Foto: Tine Šubic Člani kulturnega društva so si za letošnjo sezono izbrali komedijo Iztoka Lovrića z naslovom 220, ki jo je režiral Marjan Obreza. Igra skozi zaplete in razplete pripoveduje o mladi Agati, ki se pripravlja na romantičen večer. A glej ti ga, šmenta: po odpovedi zmenka se kot zakleto začnejo raznovrstne težave z elektriko, ki ji povzročijo nemalo skrbi … gledalcem pa prinesejo obilo smeha. Tokrat so se v igralski vlogi prvič preizkusile kar tri mlade igralke, Maša Meden, ki je v igri stopila v čevlje Agatine spodnje sosede Fani DeBevc, Manca Kužnik kot Mira Merklar – Elektro MM ter Neža Košir v vlogi Danile Cilenšek, zastopnice Elektra. Zaigrali so še prekaljeni igralski mački Andreja Primožič, nosilka glavne vloge Agate Herman, Marjan Obreza kot hišnik Bojan Bizjak, Andreja Hiti Kužnik kot zgornja soseda Vilma Kozmoš ter mladi Gregor Klančar v vlogi Staneta Freha – Elektro Ljubljana. Za tehnični del igre je poskrbel tehnik Frenk Škrlj, za tekočo besedo iz ozadja pa Helena Obreza. Damijana Škrlj
Najprej ljudski glasovi, nato umetniška interpretacija kulturne dediščine

Najprej ljudski glasovi, nato umetniška interpretacija kulturne dediščine

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. februar ― Cerknica – V cerkniškem kulturnem domu je na predvečer kulturnega praznika potekala osrednja občinska slovesnost, posvečena temu prazniku. V bogatem kulturnem programu, ki ga je pripravila in sooblikovala Ljoba Jenče, so poslušalci lahko spoznavali večplastnost ljudskega izročila. Ljoba Jenče in Jure Goručan sta se z umetniško izvedbo ljudskih pesmi pretanjeno poklonila slovenski kulturi in njenim delavcem. Foto: Tine Šubic Ljoba Jenče in mladi pianist Jure Goručan sta se z umetniško izvedbo ljudskih pesmi na izjemno pretanjen način poklonila slovenski kulturi in njenim delavcem, hkrati pa obeležila leto 2018, ki velja za leto evropske kulturne dediščine, zaradi česar bo v letošnjem letu več pozornosti namenjene nesnovni kulturni dediščini. Na tem področju ima Notranjska, tudi po zaslugi avtorice umetniškega večera ob kulturnem prazniku, v registru nesnovne kulturne dediščine registrirane postopke izdelovanja starodavnega  plovila drevaka, v Hiši izročila v Dolenji vasi pa je vzpostavljen tudi  center za izobraževanje o nesnovni kulturni dediščini. V prvem delu večera so poslušalci lahko prisluhnili dokumentarnim posnetkom zadnje generacije ljudskih pevk in pevcev, ki so skupaj peli spontano. To je bil del samoumevne vaške kulture ali nesnovne kulturne dediščine Notranjske, od Brkinovih mož z Dolenjega Jezera, Francke Braniselj – Kaščine, Jožefe Levar – Bundrove in Jezercev pa do Petračevih Micke in Franceta Anzeljc. V drugem, umetniškem delu večera, sta pesmi ljudskih pevcev, ki so jih obiskovalci slišali v prvem delu, na umetniški način interpretirala nastopajoča umetnika. Notranjsko pevsko dediščino je domačinka Ljoba Jenče, ohranjevalka slovenskega izročila in tvorna sooblikovalka slovenskega kulturnega prostora, poustvarila ob spremljavi pianista Jureta Goručana, ki si po študiju klavirja na akademiji v Kölnu že utira pot po kulturnih metropolah Evrope in je celo v Aziji prepoznan kot velik talent. Ni le poustvarjalec klasične glasbe, temveč i
Proslava ob dnevu kulture

Proslava ob dnevu kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. februar ― Ilirska Bistrica – Na slavnostni prireditvi, ki je ob kulturnem prazniku potekala v veliki dvorani Doma na Vidmu, je slavnostni govornik bistriški župan Emil Rojc izrazil zadovoljstvo, da bo Dom na Vidmu letos le zaživel kot kulturno – administrativno celota. Poudaril je, da kulturo bivanja v občini izboljšujejo prenovljene šole, nove prometne ureditve in okrevanje domačega gospodarstva.  Kulturni praznik Ilirska Bistrica – Foto: Maja Uljan »Na področju glasbene, literarne in likovne umetnosti smo v naši občini naredili velik korak naprej z obnovo in izgradnjo vaških domov, predvsem pa z obnovo Doma na Vidmu, ki je postal zelo priljubljena destinacija za različne prireditve, v letošnjem letu pa bo dokončno postal kulturno – administrativno center. Občina je konec lanskega leta podpisala pogodbo, s katero se je država obvezala investirati nekaj več kot milijon evrov za ureditev prostorov upravne enote, centra za socialno delo in zavoda za zaposlovanje. S to investicijo bo delavcem omenjenih uradov zagotovljenih približno sedemdeset delovnih mest, občanom pa bo olajšan dostop do storitev, ki bodo združene na enem mestu« je v svojem nagovoru pomen novega upravnega središča izpostavil župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc. Na osnovi investicij iz občinskega, evropskega in državnega proračuna se je kvaliteta bivanja v bistriški občini v zadnjih letih opazno izboljšala. »V prvi vrsti lahko omenim novozgrajene ali  adaptirane šole in vrtce, na katere sem posebej ponosen. Čeprav pomeni investicija v izobraževanje, ki bo v skupni vrednosti znašala krepko nad deset milijonov evrov, zelo veliko breme za občinski proračun, sem prepričan, da je bila upravičena in otrokom dobrodošla pridobitev,« je pomen vzgoje in izobraževanja za občane poudaril župan Rojc. Kulturni praznik Ilirska Bistrica – Foto: Maja Uljan Velik napredek je opazen tudi na področju prometne ureditve mesta in podeželja. »Stoječe kolone ob turistični sezoni ali jutranji konici bodo po z
Ilirska Bistrica: proslava ob dnevu kulture

Ilirska Bistrica: proslava ob dnevu kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. februar ― Ilirska Bistrica – Na slavnostni prireditvi, ki je ob kulturnem prazniku potekala v veliki dvorani Doma na Vidmu, je slavnostni govornik bistriški župan Emil Rojc izrazil zadovoljstvo, da bo Dom na Vidmu letos le zaživel kot kulturno – administrativno celota. Poudaril je, da kulturo bivanja v občini izboljšujejo prenovljene šole, nove prometne ureditve in okrevanje domačega gospodarstva.  Kulturni praznik Ilirska Bistrica – Foto: Maja Uljan »Na področju glasbene, literarne in likovne umetnosti smo v naši občini naredili velik korak naprej z obnovo in izgradnjo vaških domov, predvsem pa z obnovo Doma na Vidmu, ki je postal zelo priljubljena destinacija za različne prireditve, v letošnjem letu pa bo dokončno postal kulturno – administrativno center. Občina je konec lanskega leta podpisala pogodbo, s katero se je država obvezala investirati nekaj več kot milijon evrov za ureditev prostorov upravne enote, centra za socialno delo in zavoda za zaposlovanje. S to investicijo bo delavcem omenjenih uradov zagotovljenih približno sedemdeset delovnih mest, občanom pa bo olajšan dostop do storitev, ki bodo združene na enem mestu« je v svojem nagovoru pomen novega upravnega središča izpostavil župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc. Na osnovi investicij iz občinskega, evropskega in državnega proračuna se je kvaliteta bivanja v bistriški občini v zadnjih letih opazno izboljšala. »V prvi vrsti lahko omenim novozgrajene ali  adaptirane šole in vrtce, na katere sem posebej ponosen. Čeprav pomeni investicija v izobraževanje, ki bo v skupni vrednosti znašala krepko nad deset milijonov evrov, zelo veliko breme za občinski proračun, sem prepričan, da je bila upravičena in otrokom dobrodošla pridobitev,« je pomen vzgoje in izobraževanja za občane poudaril župan Rojc. Kulturni praznik Ilirska Bistrica – Foto: Maja Uljan Velik napredek je opazen tudi na področju prometne ureditve mesta in podeželja. »Stoječe kolone ob turistični sezoni ali jutranji konici bodo po z
Prešernov dan obeležili v objemu poezije in glasbe

Prešernov dan obeležili v objemu poezije in glasbe

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. februar ― Pivka – V Pivki so slovenski kulturni praznik obeležili na najlepši možen način, s prestavitvijo dveh pesnikov, petjem priznanih domačih zborov in nastopom violinista iz Ljubljane. V Krpanovem domu se je 9. februarja kljub zimskemu vremenu zbralo veliko obiskovalcev, ki so prisluhnili pogovoru in recitalu z gostoma večera, pesnico s Prema Danico Pardo in pesnikom Martinom Škafarjem Barjanskim iz Ljubljane. Prireditev »Vendar peti on ne jenja«, kulturni praznik, Pivka, 9. februar 2018 – Foto: Simon Avsec Prireditev, ki je nosila naslov Vendar peti on ne jenja, je pripravilo Kulturno društvo Lipa iz Pivke ob pomoči občine in v sodelovanju z drugimi kulturnimi društvi. Na začetku večera je moški pevski zbor iz Pivke, dolgoletni spremljevalec februarskih kulturnih prireditev, zapel Prešernovo Zdravljico. Suzana Česnik, članica Kulturno-prosvetnega društva Zagorje, je uvodoma poudarila pomen praznovanja kulture za in povedala, da mora biti del našega vsakdana, da je to vrednota, ki jo moramo negovati. Na ta dan se poklonimo našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu in hkrati vsem umetnikom, ki prispevajo svoj delček v mozaik slovenske kulture. Zato je to praznik za vse, ki jim je mar za kulturo. Prav je tudi, da dajemo priložnost ustvarjalcem umetnosti, da nam odkrijejo svoje intimno izražanje. S tem jim dajemo tudi priznanje za delo, ki ga opravijo v dobro naše duhovne plati življenja, saj  nas žlahtnost besede, ujete v pesmi ali v glasbi, bogati. Pivški župan Robert Smrdelj je poudaril pomen kulture za vsakega izmed nas. Lepo je prepletel nekaj pomembnih jubilejev slovenske kulture. Letos praznujemo 100-letnico smrti velikega pripovednika Ivana Cankarja. Ponosno je poudaril, da letos praznujemo tudi 200-letnico rojstva Miroslava Vilharja, pivškega človeka, pesnika, skladatelja, narodnozavednega Slovenca, ki je zapustil najlepše pesmi, ki jih vsi prepevamo. Njegova Lipa zelenela je je verjetno največkrat zapeta pesem. Smrdelj je opozoril še na vs
še novic