Dragojević na poročanje o bolezni: "Zakaj bi me bilo strah?"

Dragojević na poročanje o bolezni: "Zakaj bi me bilo strah?"

Večer, 25. avgust 2017 ― Oliver Dragojević pravi, da bo verjetno šele čez en teden izvedel, kaj sploh je narobe in kako bi bolezen zdravili. Čeprav so mu zdravniki povedali, da so mu našli tkivo, ki je morda tumorno, ga ni bilo strah. "Zakaj bi me bilo strah? Star sem sedemdeset let - presenečen bi bil, če ne bi odkrili ničesar," pravi legendarni glasbenik. Eden izmed bližnjih prijateljev Dragojevića pravi, da so se težave začele dobra dva tedna nazaj. "Zelo veliko je kašljal, zato je prekinil dopust na Korčuli in odšel v Split, kjer so ga zdravniki pregledali," pojasnjuje. Prve preiskave niso imele jasnih rezultatov, zato bodo nekatere ponovili. "Oliver zaupa zdravnikom in ve, da je v dobrih rokah. Dokler še ni vse jasno je najbolj pomembno, da ima svoj mir," pravijo njegovi dobri prijatelji in dodajajo, "da moramo biti potrpežljivi in optimistični".
Problem: Digitalna preobrazba sveta ne spreminja le bralnih navad

Problem: Digitalna preobrazba sveta ne spreminja le bralnih navad

Večer, 23. avgust 2017 ― Danes so na ministrstvu za kulturo predstavili osnutek Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2018-2025. Ker gre za osnutek, še ni objavljen v Uradnem listu, zato pa je od približno 14. ure objavljen na spletni strani ministrstva. Pred tiskovno konferenco ga sicer še ni bilo, tako da smo najprej res izvedeli zgolj, kako ga vidijo minister za kulturo Tone Peršak, generalni direktor direktorata za umetnost Igor Teršar in sekretar v kabinetu ministra Boštjan Tadel. Program je dolgoročni in strateški akt, v tem pa naj bi bil drugačen od dosedanjih programov, ki da so bili programi dela in konkretnih investicij. Novi program poskuša identificirati tisto, kar je danes problem oziroma značilnost stanja kulture, ter določiti cilje in aktivnosti za uresničitev ciljev. Štirje problemi Snovalci programa so detektirali štiri probleme oziroma izhodišča, iz katerih izhajajo problemi. Nekatera ne zadevajo samo slovenske kulture, temveč globalno razumevanje kulture. Najprej je minister izpostavil problem razumevanja kulture. Slovenci smo ji pripisovali narodotvorno, državotvorno, indentitetno vlogo. Problem je, ker govorimo o kulturi še vedno na enak način, četudi smo vmes postali država in nacionalna skupnost, meni minister. Torej bo treba ugotoviti, kaj kultura pomeni danes. Drugi problem je digitalna preobrazba sveta, ki ne spreminja le bralnih navad na primer, ampak vpliva na to, kar imenujemo kultura. Tretji je vpliv globalizacije in univerzalizacije modela potrošništva (množična produkcija umetniških del, vpliv mode, fenomena zvezdništva ...). In četrti: izjemen razkorak med obsegom produkcije, ki nenehno narašča, in obsegom javnih sredstev, ki so na voljo. Recimo: za prvega kresnika, leta 1991, se je potegovalo 17 romanov, letos jih je bilo 122. "Ni mogoče pričakovati sedemkrat več sredstev," pravi minister, torej je treba postaviti principe proračunskega sofinanciranja in aktivirati druge vire. Pet strateških ciljev Opisani štirje problemi so motivirali
Slovenci obiščemo največ kulturnih prireditev

Slovenci obiščemo največ kulturnih prireditev

Večer, 22. avgust 2017 ― Po obiskanosti kulturnih prireditev, kot so koncerti ali gledališke in baletne predstave, je Slovenija v vrhu med 28 državami EU, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Za leto 2015 je 27,7 odstotka prebivalcev Slovenije trdilo, da se je tovrstnih prireditev udeležilo najmanj štirikrat. Sledijo Luksemburg, Finska in Avstrija. V Luksemburgu si je kulturne prireditve navedenega leta najmanj štirikrat ogledalo 26,8 odstotka prebivalcev, na Finskem 23,9 odstotka, v Avstriji pa 21,8 odstotka. Gledano v celoti, se je tovrstnih dogodkov v živo najmanj štirikrat udeležilo 13,6 odstotka prebivalcev držav članic EU. 27,7odstotka prebivalcev Slovenije je zatrdilo, da se je leta 2015 udeležilo najmanj štirih kulturnih prireditev Na drugem koncu osemindvajseterice držav EU po številu obiskanosti kulturnih prireditev pa so se znašle Bolgarija, Romunija, Grčija in Poljska. V prvih dveh je kulturne dogodke leta 2015 najmanj štirikrat videlo 6,7 odstotka prebivalcev, v Grčiji 4,6 odstotka, medtem ko se je Poljska znašla prav na repu s 3,7 odstotka. Statistika Eurostata sicer kaže podatke za 32 držav, poleg članic EU še za Islandijo, Norveško, Švico in Srbijo. V teh je najvišji delež po obiskanosti kulturnih prireditev v letu 2015 beležila Švica, 37 odstotkov, sledita Islandija z 32,9 odstotka in Norveška s 23,6 odstotka. Zadnja je Srbija s 7,8 odstotka prebivalcev, ki so se v omenjenem letu udeležili kulturnih dogodkov najmanj štirikrat. 
še novic