Arsov forum

ARS Arsov forum, 31. januar 2020 ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Usoda Plečnikovega stadiona

Usoda Plečnikovega stadiona

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Gradbeno dovoljenje ali status quo? Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika.

Koroški plebiscit 1920

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Usodne ločnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah  Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.
Prešernovi lavreati 2020

Prešernovi lavreati 2020

ARS Arsov forum, 17. januar 2020 ― Predstavili bomo letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, fotografa Stojana Kerblerja in koreografa ter plesalca Milka Šparembleka, ter šest nagrajencev Prešernovega sklada Prešernovi nagradi za življenjsko delo: fotograf Stojan Kerbler koreograf in plesalec Milko Šparemblek   Nagrade Prešernovega sklada prejmejo: režiser Rok Biček za film Družina kostumograf Alan Hranitelj za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja igralka Nina Ivanišin za vloge ustvarjene v zadnjih treh letih akordeonist in skladatelj Luka Juhart za umetniške dosežke v zadnjih treh letih prevajalka Suzana Koncut za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil v zadnjih treh letih oblikovalec Nejc Prah za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih

O nagradah v slovenskem literarnem prostoru

ARS Arsov forum, 10. januar 2020 ― So nagrade danes res le še socialni korektiv? Podeljevanje nagrad in priznanj naj bi bilo ena izmed uveljavljenih oblik kanonizacije ustvarjalcev oziroma njihovih del. Pregled nagrad, namenjenih izvirnemu slovenskemu leposlovju, pokaže, da je večina izmed dvaindvajsetih nagrad, ki jih potencialno lahko prejme ustvarjalec, če ustvarja v vseh literarnih vrstah za najrazličnejše starostne skupine bralcev, mlajša od trideset let. Kaj je bilo pred letom 1980? Je bilo nagrad proporcionalno manj zaradi manj izdanih knjig? In čemu bi pripisali razmeroma številne nagrade, ustanovljene po letih 1990 in 2000? Kakšna je razlika med sočasno presojo knjig in zgodovinskim sitom? Kakšna so merila vrhunskosti? In, ne nazadnje: so nagrade danes res samo socialni korektiv? O teh in drugih vprašanjih bomo v oddaji Arsov forum razmišljali z gosti: izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom, prof. dr. Mileno Milevo Blažić, pisateljico in prevajalko Suzano Tratnik in prof. dr. Alojzijo Zupan Sosić.
Tekma za Evropsko prestolnico kulture

Tekma za Evropsko prestolnico kulture

ARS Arsov forum, 3. januar 2020 ― Ob koncu preteklega leta so kandidaturo oddali prijavitelji iz Kranja, Lendave, Ljubljane, Nove Gorice, Pirana in s Ptuja. Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope.  O vsem tem  z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Najboljši in najzanimivejši filmi leta 2019

Najboljši in najzanimivejši filmi leta 2019

ARS Arsov forum, 27. december 2019 ― Filmski kritiki tudi o razkoraku med pozitivnimi kritikami in nizkim številom gledalcev Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov. To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru.
Vse se spreminja, tudi odnos do kulture

Vse se spreminja, tudi odnos do kulture

ARS Arsov forum, 20. december 2019 ― Je Slovenijo zajel val globalne kulturne regresije? Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi? Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Muzeji, muzejske zbirke in galerije v Sloveniji so po podatkih Statističnega urada v letu 2018 pripravili 1.446 razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev, kar je v povprečju približno 7.500 obiskovalcev na dan – v primerjavi z letom 2017 se je število obiskovalcev zmanjšalo za pol milijona. “Ali je alternativna kulturna scena v Sloveniji tako močna in prodorna, kot je bila pred štiridesetimi leti? Gotovo ne!” – ddr. Igor Grdina V letu 2018 je bilo tudi v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev – kar je približno 400.000 obiskovalcev več kot leta 2017 “Primerjava z Norveško, ki ima zgolj še enkrat več

Arsov forum

ARS Arsov forum, 20. december 2019 ― Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
SLO POP dokument

SLO POP dokument

ARS Arsov forum, 13. december 2019 ― Družbeno in sociološko ozadje gledališkega koncerta Slovenska popevka, tudi kulturnega programa državne proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti V tokratnem Arsovem forum ponavljamo posebno oddajo in dokumentarec SLO POP dokument, ki je v raziskovalno osišče postavil ozadje uprizoritve Slovenska popevka. Delano je bila uprizoritev tudi sestavni del kulturnega programa Državna proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24′ 29” Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vo
Greta je osebnost leta

Greta je osebnost leta

ARS Arsov forum, 6. december 2019 ― Revija Time je švedsko okoljevarstvenico Greto Thunberg razglasila za osebnost leta 2019. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. V ponovitvi Arsovega foruma se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič.
Dualizem Nobelove nagrade za književnost

Dualizem Nobelove nagrade za književnost

ARS Arsov forum, 29. november 2019 ― Umetniški in družbeno-politični pogled na nagrado sta legitimna, na videz se izključujeta, verjetno pa v svoji skrajnosti ne vzdržita kritične presoje. Podelitev Nobelove nagrade za književnost je izpostavila dva pogleda na literaturo – eden jo vidi kot neodvisno, samozadostno umetniško zvrst, drugi kot vpeto v družbeno-politični kontekst. Oba sta legitimna, na videz se izključujeta, verjetno pa v svoji skrajnosti ne vzdržita kritične presoje. O nagrajencih Olgi Tokarczuk in Petru Handkeju in o instituciji Nobelove nagrade bodo razpravljali Jana Unuk, Štefan Vevar in Andrej Blatnik.
Evri zakona o kulturnem evru

Evri zakona o kulturnem evru

ARS Arsov forum, 22. november 2019 ― Državni zbor je potrdil predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru Tokrat dobesedno o kulturnih evrih. Dobili smo 122,6 milijona evrov vreden zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi – četrti tovrstni vladni zakon. Prvi, pri katerem smo govorili še o kulturnem tolarju, je bil sprejet leta 1999, dosedanji trije so bili uresničeni največ tridesetodstotno. Bo tokrat drugače, ali bodo res v ospredju najnujnejši projekti? Denarja namreč, ko ga razdelimo na sedem let in sedem različnih programov, ni dovolj za preboje, je pa dovolj za gašenje požarov. Da, tako daleč smo že marsikje, četudi sta skrb in varovanje dediščine zapisana celo v ustavo. Gostje: državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in gradoslovec Igor Sapač.
Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

ARS Arsov forum, 15. november 2019 ― Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno. Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov. Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi. Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti. Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač. Foto: Ivan Merljak
še novic