Kdo so Aibe in kako živijo: Pathéjeva pripoved

Kdo so Aibe in kako živijo: Pathéjeva pripoved

Angažirana etnografija, 20. september ― Kdo so Aibe in kako živijo: Pathéjeva pripoved Mesec julij sem preživel v vasici Bani, ki leži v pokrajini Sahel na severovzhodu  Burkine Faso. Tu sem veliko časa prebil s sedemindvajsetletnim Pathéjem Dico, ki je bil v času terenskega raziskovanja moj sogovornik, pomočnik in prevajalec. Njegovo pripovedovanje je pritegnilo mojo pozornost in tako sem se odločil, da nekaj zaupanega tudi zapišem. Nekega dne sva se namenila v mesto Gorom Gorom, ki leži na severu blizu malijske meje. Na poti sva se ustavila v mestu Dori, ki je od vasice Bani oddaljeno dobrih trideset kilometrov. Tu naj bi prestopila na avtobus, ki bi naju popeljal do končne destinacije. Žal se je tega dne zbralo premalo ljudi, da bi avtobus krenil na pot. Čakala sva na avtobusni postaji in se odločala, ali naj preživiva dan v Doriju in nadaljujeva pot naslednji dan ali pa se vrneva nazaj v Bani ter se takoj posvetiva načrtovanemu raziskovalnemu delu. Med čakanjem sem opazoval skupinico dečkov, ki so nekaj metrov stran od naju igrali ročni nogomet. Vsi so bili zelo slabo oblečeni, nekateri med njimi bosi, določeni pa so imeli čez ramo na vrvici obešene plastične kanglice različnih barv. Obrnil sem se k Pathéju in ga vprašal, čemu kanglice?»To so Aibe [1] «, je odgovoril in se za nekaj časa zamislil. Po kratkem premolku mi je pojasnil, da nosijo kanglice, ker vanje zbirajo hrano, ki jo naprosijo. Ali pa denar, če imajo srečo. Zvečer sem začel zapisovati sogovornikovo pripoved in razlage o tem, kdo so Aibe in kako živijo. Zjutraj pa sva se odločila, da se vrneva nazaj v Bani, ker so bile ceste zaradi nočnih neviht preveč blatne, da bi lahko nadaljevala pot na sever. Ob povratku sem si zapisal vse, kar je Pathé želel povedati. Preden pa razkrijem Pathéjevo zgodbo, bi rad zaključil odstavek s pojasnilom, da mi je uspelo priti v Gorom Gorom, toda šele čez kak dober teden. Takrat Pathé ni več preživljal časa z menoj, ker so se kmalu za tem, ko sva zapustila Dori, najine poti ločile.  Pathéjeva prip

PANOPTIKONSKI DERSIM: »PITJE ČAJA, TO JE DEMOKRACIJA!«

Angažirana etnografija, 4. januar 2016 ― PANOPTIKONSKI DERSIM: »PITJE ČAJA, TO JE DEMOKRACIJA!«»V tem mestu imam občutek, da je mirno. Tako vsaj zgleda. Pravzaprav, rekel bi, da tu vlada neka nenavadna tišina. Lahko jo občutim. Je v zraku in vzbuja nelagoden občutek napetosti. Ali samo jaz to občutim ali tudi ti?« sem vprašal sogovornico Arzu, ker me je zanimalo, ali se bo strinjala z menoj.»Tudi jaz mislim, da je tako, in sprašujem se, zakaj je tako. Ja ..., ta tišina ... samo da ne najdem odgovora na to« (sogovornica Arzu, terenski etnografski zapis: Tunceli, januar 2012).V mesto Tunceli (beri Tundželi), v turški vzhodni Anatoliji, sem se pripeljal v začetku meseca januarja 2012. Ob prihodu v mesto je avtobus zaustavila policija, ki je pregledala potovalke in osebne dokumente, med slednjimi moj potni list. Bil sem edini tujec med lokalnimi potniki. Sem turisti le redko zaidejo. Zanimivo pa je to, da sem zahajajo – kljub vojnemu območju in nevarnostim, ki ga predstavlja – ljubitelji lova na divje prašiče in divje koze. V času 14-dnevnega bivanja sem srečal dva francoska, enega švicarskega in enega nemškega lovca.Dersimska pokrajina in v njej mesto Tunceli*[1] (v nadaljevanju Dersim) je epicenter kurdskega gverilskega upora pod imenom PKK**[2] proti represivnim delovanjem in zatiranjem kurdskega***[3] in alevitskega**** [4] življa s strani turških oblasti.Mesto in njegova hribovita okolica sta strogo varovani ali, bolje rečeno, nadzorovani s strani turške vojske in policije. Številne vojašnice, opazovalni policijski/vojaški stolpi in bunkerji po mestu ter hriboviti okolici, poti, ograjene z železno mrežo/žico, številne vojaške in policijske cestne ter zračne patrulje nizajo elemente panoptikonskega Dersima. Kljub temu je na cesti redko opaziti vojaška ali policijska vozila, saj oboji uporabljajo civilna. Najbolj strašljivo je to, da policijsko in vojaško osebje, ki se giblje po mestu, ni oblečeno v uniforme. Tako obstajata vidni in nevidni nadzor. Vidni, za katerim »stojijo« prepoznavno policijski/vojašk

Angažirana etnografija, 16. november 2015 ― ZATON EVROPSKE IDEJE ALI KONEC IGER BREZ MEJA (2) Globalizirani slovenski filozof Slavoj Žižek, ki se na primeru begunske krize kar naenkrat očitno sramuje svojih deklariranih levičarskih korenin, opozarja, da "neusklajeno priseljevanje vseeno ogroža jedro Evrope". Napadene naj bi bile osnovne evropske vrednote: univerzalizem, človekove pravice, solidarnost, razsvetljenstvo. Ne vem sicer, iz katerega sveta prihaja Žižek, ampak zagotovo ne iz tega, v katerem živimo. Evropa se je že davno odrekla vsem omenjenim vrednotam, veliko vprašanje pa je, ali jih je sploh kdaj imela. Liberte, egalite, fraternite je bil resda slogan francoske revolucije, vendar se je ravno ta izrodila v nekaj, kar je Shlegel imenoval najstrašnejša groteska dobe. Dvajseto stoletje je prineslo s sabo dve svetovni vojni, ki sta se dogajali pretežno na evropskih tleh, in ob svojem koncu še veliko balkansko morijo. Zdi se, da evropska solidarnost nikoli ni sledila romantičnemu duhu verjetno poslednjega Evropejca Johanna Wolfganga Goetheja, ampak se je vedno oblikovala PROTI svoji lastni grožnji. Najprej, v začetku 19. stoletja, proti poskusom francoske, v novejši zgodovini pa proti poskusom nemške dominacije v evropskem prostoru. Solidarnost proti Hitlerju je prišla ravno toliko prepozno, da je temu uspelo pred očmi teh istih Evropejcev skuriti šest milijonov Judov. Problem je v tem, da se je evropsko združevanje dogajalo skoraj izključno na ekonomskih temeljih, kar prej spominja na dogovorjeno zakonsko zvezo kot pa na poroko iz ljubezni, in tudi v tem, da se v tej zvezi nobena nacija ni hotela odreči svojim (sebičnim) interesom v korist skupne evropske politike (vprašajte samo Angleže, kaj si mislijo o njej). Poleg tega močno dvomim, da je nekaj takega, kot je skupna evropska zavest, razen ko se je treba poenotiti proti skupnemu zunanjemu sovražniku (včasih so bili to Turki, danes muslimani), sploh kdaj obstajalo, vsaj ne v takšni obliki, kot je določeno obdobje obstajala jugoslovanska zaves

Angažirana etnografija, 14. november 2015 ― ZATON EVROPSKE IDEJE ALI KONEC IGER BREZ MEJA (1) "Strah hodi po Evropi - strah komunizma. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu." Ker nismo na kvizu, nam ni treba ugibati, da gre za slavne uvodne besede Komunističnega manifesta, ki sta ga spisala Marx in Engels davnega leta 1848, torej ravno na evropsko pomlad narodov, ki je vzpostavila nacionalne identitete, kakršne poznamo danes. Paralele z današnjim časom se ponujajo kar same od sebe. Komunizem je (vsaj iz Evrope) odšel, strah je ostal, le da je prevzel novo podobo – preoblekel se je v mladega muslimana nekje v Kristusovih letih z iphonom v roki, ki je trdno odločen, da bo osvojil Nemčijo. Ker pa pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, je s sabo potegnil še celo armado svojih rojakov, ki skupaj s svojimi familijami grozijo, da bodo preplavili Evropo. In spet so se združile ta iste stare sile Evrope proti temu strahu in začele postavljati bodečo žico. In to le nekaj let po tistem, ko so vsi evropski mediji skupaj z evropskimi politiki vzhičeno slavili arabsko pomlad narodov, kot so imenovali dogodke v Tuniziji, Egiptu, Libiji in Siriji, kjer so tamkajšnji samozvani borci za svobodo poskušali zrušiti oblast v svojih deželah. Pred očmi ganjenih novinarjev se je gotovo vrtela evropska pomlad narodov iz leta 1848, ko so z vzhičenimi besedami slavili upor proti krvavim diktatorjem, kot so jih imenovali, ki so kot domine začeli padati pred njihovimi očmi. Vendar pa je ta pomlad preskočila kar dva letna časa in se kaj hitro sprevrgla v zimo, ki je brž pokazala ostre čekane: uporniki za svobodo narodov so postali zakrknjeni teroristi, ki niso izbirali ne sredstev ne ciljev za dosego svojih peklenskih načrtov, namesto liberarne se je pred našimi očmi začela odvijati konservativna revolucija z uvajanjem šeriatskega prava, kar po domače pomeni sekanje glav, obešanje in druge srednjeveške oblike mučenja. Konstantno bombardiranje tamkajšnjih mest je nekoč urejene in celo socialne d

AngartFilm: "Po protestih, protesti?''

Angažirana etnografija, 15. oktober 2013 ― Normal 0 false 21 false false false SL X-NONE X-NONE AngartFilm V soboto, 19.10.2013 ob 20:00 h, bomo v prostorih Zavoda za boljšo kulturo bivanja BA na Mesarski cesti 4 v Ljubljani odprli novo sezono dogodkov AngartFilm.  Uvodni dogodek »Po protestih, protesti?« bo obravnaval sodobne probleme slovenske družbe z vidika različnih skupin in gibanj, ki so sodelovala pri protestih. Slovenska politika se je znašla v krču, ko s strukturnimi reformami orkestriranimi s strani evropskih in mednarodnih institucij »ruši temelje socialne države«. Ni bila sposobna prisluhniti ljudem, ki so množično zahtevali spremembe. Kaj se dogaja po »smrti« protestniškega gibanja, bomo ugotavljali skupaj z gosti. Boris Bradač, član Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti - Luka Koper, bo govoril o sedanji situaciji podjetja in organiziranem delavskem boju, kot orodju za ohranjanje delavskih pravic ter o (ne)moči sindikalnega delovanja.  Član Iniciative za demokratični socializem (IDS) bo obravnaval ključne probleme obstoječega politično–ekonomskega sistema in izpostavil prednosti in načine neposrednega  demokratičnega (so)odločanja.   Tine Frece, delegat A Infoshopa, nam bo predstavil načine in potenciale političnega samoorganiziranja lokalnih (četrtnih) skupnosti.  Monika Bohinecpa bo izpostavila socialne dimenzije protestov in njihovo vlogo v sistemu socialnega varstva. Dogodek bo moderirala ekipa AngartFilma Vljudno vabljene in vabljeni!

Angažirana etnografija, 8. julij 2013 ― Lately people worldwide massively  protest in the streets, squares, parks and over the internet. They(We) are resisting the totalitarian policies, violation of human rights, repressive governments, nationalisms, economic and social stratification. Almost every manifestation of the people is violently repressed by the authorities. What are the reactions of people around the world, what are the changes and what are the possible alternatives will be discussed in a public forum "GO AWAY" on Wednesday, 10.07.2013, at 21:00 on the platform of Slovenian Ethnographic Museum. We are calling all activist organizations and individuals to join us in a public forum where we'll get in live contact with activists from Turkey, Egypt, Brazil, Canada and elsewhere, who will participate with their ideas and reports. Event will be livestreamed. Url link will be posted soon on twitter: @kulaorg Event make possible: Slovensko etnološko in antropološko združenje Kula, ASS Collective, AngartFilm, AGRFT,  Svobodna univerza, Kavarna SEM, Študentska Iskra – FF, @OcupaRio – OccupyRio, @OcupaSampa – OccupySaoPaulo, @OcupaPOA – OccupyPortoAlegre
AngartFilm - Študentska gibanja 1968-72

AngartFilm - Študentska gibanja 1968-72

Angažirana etnografija, 25. marec 2013 ― AngartFilm - Študentska gibanja 1968-72 V četrtek, 28.3.2013 ob 19:00 h, si bomo na dogodku AgartFilm na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofske fakultete, Zavetiška 5  ogledali dokumentarni film POVEČAVA: Študentska gibanja 1968-72 v režiji Slavko Hrena.  Po ogledu bo sledil pogovor z avtorico filma Majdo Širca  in  protagonistom tega obdobja dr. Iztokom Osojnikom. Študentsko gibanje v teh časih je bil globalen fenomen. Vzniknila so različna gibanja po celem svetu, ki so tudi na nek način profilirala gibanja na sploh. Študentje po celem svetu so se začeli upirati proti obstoječemu sistemu. Politične reforme, ki so zaznamovale družbo, ekonomijo in visoko šolstvo so šle po poti liberalizacije. V različnih pogledih je bilo to obdobje prelomno. Podobne zahteve so bile tudi na zadnji zasedbi Filozofske fakultete po celovitem študiju in demokratizaciji univerze. Principi organiziranja po načinu takrat samoupravne demokracije imajo zelo podobno konotacijo z današnjo direktno demokracijo. V obeh primerih je zasedba Filozofske fakultete bila nekaj prelomnega za generacijo, obdobje in družbo. Iz današnje perspektive je to obdobje daleč, po drugi strani pa zelo blizu ali pa celo ne? Posnetki, ki jih bomo videli, so bili prvič v javnosti uprizorjeni leta 1996. Nekatere te posnetke je dolgo hranila policija, ostali pa so pristali v "bunkerju". Med drugim so tudi posnetki nedokončanega filma Želimirja Žilnika. V vseh primerih gre za posebne posnetke, že same po sebi vredne ogleda.  Podrobnosti nam bo pojasnila Majda Širca, ki je avtorica, publicistka, novinarka, urednica, blogerka, nekdanja poslanka in ministrica za kulturo.  Kako je prišlo do zasedbe? Kako je notranje delovala zasedba med akterji in vplivala na ljudi, pravzaprav vse do danes nam bo pojasnil antropolog in poet dr. Iztok Osojnik. Dogodek bo moderiral Miha Novak. Vljudno vabljene in vabljeni!

AngartFilm

Angažirana etnografija, 11. marec 2013 ― AngartFilm V četrtek, 14.3.2013 ob 20:00 h, bomo na dogodku AgartFilm v Infoshopu na Metelkovi pokazali primere dobre prakse vzpostavljanja sistema alternativne ekonomije v sodelovanju z brezdomnimi. Luna Jurančič Šribar bo predstavila projekt Posredovalnice rabljenih predmetov Stara roba, nova raba. Prikazan bo tudi film o projektu režiserja Braneta Bitenca. Primož Časl bo predstavil vizualno raziskovalno gradivo brezdomnih uporabnikov Društva Kralji ulice. Ogledali si bomo antropološki dokumentarni film Benefit za Šutko, ki etnografira zbiranje sredstev za prenovo OŠ v Šutki, romski občini na obrobju Skopja, leta 2010. Filip Jakubec, slovaški etnolog in etnomuzikolog bo na podlagi svoje raziskovalne naloge govoril o brezdomstvu v slovaški Nitri. Kratek povzetek: English The first part of the presentation will discuss in a nutshell about the development of the social situation in the Slovak Republic before and after 1989, when there was a change in the political system and the consequent decline of social security and a massive increase of poverty. There are not any systematic researches about homelessness in Nitra so far. The second part of the presentation will deal with some specific partial results of still ongoing research of homelessness in the town of Nitra. In the second part there will be briefly outlined: what groups homeless people are creating in Nitra, locations where they are mostly seen and why they are there, to clarify the causes of homelessness in Nitra (objective and subjective causes), description of facilities that serve the homeless and range of their services. Slovak Prvá časť prezentácie bude v skratke pojednávať o vývoji sociálnej situácie v Slovenskej republike pred a po roku 1989, kedy došlo ku zmene politického systému a následnému úpadku sociálnych istôt a masívnemu nárastu chudoby. Druhá časť prezentácie sa bude zaoberať konkrétnymi čiastkovými výsledkami prebiehajúceho výskumu bezdomovcov v meste Nitra. V Nitre sa fenoménom
še novic