Vabimo prostovoljce, da se nam pridružijo!

Borštnikovo srečanje, 16. maj ― Letos smo se vrnili k rdeči. Sodelujemo, povezujemo, plešemo, nastopamo, se igramo, rastemo in bogatimo gledališki utrip mesta. Celostna podoba festivala je živa in prepričani smo, da ne bo ostala prezrta. V bogatem tekmovalnem in spremljevalnem programu bomo predstavili najboljše domače in mednarodne gledališke stvaritve, gledališke produkcije in filmske projekcije AGRFT, izvedli bomo mednarodne konference, knjižne predstavitve, delavnice in pogovore. V fokus podrobneje postavljamo finsko dramatiko in gledališče. Pridruži se nam!

Srebro za Cizla!

Borštnikovo srečanje, 24. april ― Nenad Cizl, avtor Borštnikove grafične podobe, je tudi letos prejemnik nagrade Graphis Poster Annual 2018 in sicer v "obliki in blesku" srebra za grafično oblikovanje plakata samostojne razstave vidnih sporočil. To je zagotovo odličen razlog za veselje, kajne?  

Umrla je Iva

Borštnikovo srečanje, 15. april ― V starosti 86 let je umrla velika slovenska gledališka in filmska igralka Iva Zupančič. V svoji karieri je nanizala več kot 140 vlog, za svoje delo je prejela več nagrad - leta 1997 tudi Borštnikov prstan za življenjsko delo. Iva Zupančič se je rodila 23. januarja 1931 v Šmavru pri Trebnjem. Med vojno je zbirala sanitarni material za partizane in bila kurirka. Med letoma 1951 in 1962 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem, medtem je leta 1960 diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.Iz igre se je izpopolnjevala v Londonu in Parizu, v začetku 60. let pa je opravila podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost (Gitis) v Moskvi. Veliko je sodelovala tudi pri radijskih igrah, nastopila pa je tudi v nekaj filmih - Veselica v režiji Jožeta Babiča, X-25 javlja Františka Čapa, Iskanja v režiji Matjaža Klopčiča ter Krč Boža Šprajca. Največji del svojega gledališkega življenja je preživela v ljubljanski Drami, kjer je delala do upokojitve leta 1993. Iva Zupančič je imela vedno rada izzive, med drugim je že v zrelih letih sodelovala v breztežnostni predstavi Dragana Živadinova.

Odprti pozivi za 52. FBS

Borštnikovo srečanje, 27. marec ― Ob svetovnem dnevu gledališča odpiramo in objavljamo naše pozive: producente vabimo k prijavam produkcij na 52. FBS, založnike k prijavam izdanih publikacij ter pričenjamo z zbiranjem pobud za kandidatko - prejemnico letošnjega Borštnikovega prstana.  Zato pa: skok na zavihek Pozivi in vabila!

Poslanica ob svetovnem dnevu gledališča

Borštnikovo srečanje, 26. marec ― In spet je, že petinpetdeseto pomlad, Svetovni dan gledališča. En dan, torej 24 ur, ki se začnejo z gledališčema nô in bunraku, potujejo skozi pekinško opero in katakali, se pomudijo med Grčijo in Skandinavijo, med Ajshilom in Ibsenom, Sofoklejem in Strindbergom, med Anglijo in Italijo, med Sarah Kane in Pirandellom, oglasijo pa se tudi v Franciji, kjer smo, in kjer je Pariz vendar svetovna prestolnica, kamor pride največ tujih skupin. Nato nas naših 24 ur odpelje iz Francije v Rusijo, od Racina in Molièra k Čehovu, nato pa prečkajo Atlantik in se končajo na kalifornijskem kampusu, kjer morda mladi  odkrivajo gledališče. Da, življenje gledališča je tako bujno, da se upira prostoru in času; njegove najsodobnejše dele hranijo dosežki minulih stoletij in celo najbolj klasični repertoarji postanejo sodobni in živi vsakič, ko jih uprizorimo znova. Gledališče se vedno znova rojeva iz lastnega pepela in s sebe otresa zgolj svoje pretekle konvencije v posodobljenih oblikah: tako ostaja živo.   Svetovni dan gledališča torej najbrž ni običajen dan, tak, ki bi ga lahko stlačili v zaporedje drugih. Že sama veličastnost njegovega globalnega kanona nam daje dostop do neznanskega kontinuuma prostora in časa. Da bi lahko to konceptualizirala, naj citiram francoskega dramatika, tako briljantnega, kakor je bil diskreten, Jeana Tardieuja. Ko premišljuje o prostoru, se zdi Tardieuju smiselno vprašati, "kaj je najdaljša pot od enega do drugega?" … Za čas pa predlaga merjenje "v desetinkah sekunde, čas, ki ga potrebujemo, da izrečemo besedo 'večnost'" … Za prostor-čas pa pravi: "preden zaspite, usmerite svoje misli na dve točki v prostoru in izračunajte čas, ki ga potrebujete, da v sanjah pridete od ene k drugi". Ta besedna zveza, v sanjah, mi je za vedno ostala v mislih. Zdi se, kakor da sta se srečala Tardieu in Bob Wilson. Časovno edinstvenost Svetovnega dneva gledališča lahko povzamemo tudi z besedami, ki jih je v svojem naglem slogu Samuel Beckett položil v usta svoji  jun

Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča

Borštnikovo srečanje, 26. marec ― Gledališče je pravzaprav edina zares živa umetnost, umetnost, ki je neprenosljiva, enkratna, neponovljiva, vedno odvisna od spreminjajočega se avditorija, saj pred nami in v istem trenutku, ko jo sprejemamo, izgoreva živa in enkratna človeška energija, ki ji rečemo: igralska umetnost. Gledališče je izjemno tudi zato, ker je tako zelo človeško. Naj bo gledališka estetika še tako avantgardna, retrogardna, mehanična, koreografska, neverbalna, postmodernistična, kakršnakoliže ... vedno stoji, kljub vsemu in vsemu navkljub, na odru človek. Smrten človek. Bitje, ki živi in mineva prav tisti hip, ko ga gledamo. Na odru vedno gledamo Človeka – ki nam pripoveduje, ki se nam razdaja s takšno zaresnostjo, da je zaresnejši in prepričljivejši od življenja ... Noben mikrofon ne more človeških čustev narediti za bolj resnična, kot to zmore in zna človeški glas. Nobena tehnološka in dizajnerska oprema odrskega prostora ne more bolje poudariti človekove situacije kot dva, ki si na odru preprosto in iskreno zreta v oči. Ko opazujemo igralčevo umetnost, gledamo sebe iz velike bližine. Igralčeve žive besede se nas dotikajo drugače kot besede iz knjig. In vi, ki sedite v dvorani, ste zaradi igralčeve umetnosti nenadoma bolj živi, bolj resnični. Zato je igralec središče vesolja, ki mu rečemo gledališče. Slovenska družba, ki je izšla iz druge svetovne vojne, se je zavedala moči žive odrske besede. Najbrž na svetu ni naroda, ki bi med svojim bojem za svobodo gojil gledališče z enako vnemo kot borbene spretnosti. Znane so zgodbe, kako so partizanski gledališčniki iz zavezniških padal šivali kostume za predstavo. In to ne za kakšno socialistično agitko, ampak za Molièrovo komedijo. Tako je imelo gledališče tudi po vojni v slovenski družbi in kulturi poseben položaj. Gledališčniki so bili tako rekoč državotvoren element, pomemben člen naroda, in ne samo zabavljači. Danes pa je seveda drugače. Igralsko umetnost bi rada družba, ki jo zanimata zgolj trenutni uspeh in dobiček, z

Umrla je Olga Jančar

Borštnikovo srečanje, 7. marec ― "Bila je najtesneje, s popkovino povezana z mariborskim Slovenskim narodnim gledališčem. Njena nekdanja pisarna, kjer je bil marketing in direkcija Borštnikovega srečanja pa še marsikaj, je bila kot igrivi fundus. Vedno je bilo dinamično, zabavno ustaviti se v njej. Olga je bila resnično ena od "legend" festivala Borštnikovo srečanje (FBS). Prva je bil neizpodbitno Branko Gombač, druga pa Olga, ki je bila v nekem obdobju direktorica festivala. Po smrti predsednika Rudija Šeliga in kasneje skupaj s Tonetom Partljičem. A tista zadnja leta je bila že manj prisotna zaradi bolezni. In je Partljič sam delal kot direktor in obenem kot predsednik sveta FBS. Pravila so bila neurejena in vodenje festivala je bilo izredno naporno. Olga je bila eden največjih multipraktikov v mestu, sijajna organizatorica. Sicer brez sistema, intuitivna, a vsemogočna." (iz zapisa: Melita Forstnerič Hajnšek, 7. 3. 2017, Večer)

Alja Predan odhaja z mesta umetniške direktorice FBS

Borštnikovo srečanje, 27. februar ― "Ko bom napisala rezime svojega dela v teh osmih letih, bom nanj kar ponosna. Ne samo, da smo v Mariboru lahko videli predstave Heinerja Goebbelsa, Iva van Hoveja, Herberta Fritscha, Oskarasa Koršunovasa, Martina Kušeja in še marsikoga od trenutno najodličnejših evropskih gledaliških ustvarjalcev, tudi številnim slovenskim gledališčem smo odprli vrata v svet, kar razumem tudi kot eno od poslanstev takega festivala. Tega zrna svetovljanskosti mi Maribor nikoli ni očital, nasprotno, imela sem občutek, da so veseli in ponosni name, o čemer priča tudi to, da so me leta 2013 nagradili z Glazerjevo listino," pravi Alja Predan. Več v sporočilu za medije. 

Vas zanima kultura? Kulturni bazar 2017 vabi

Borštnikovo srečanje, 15. februar ― Kulturno-umetnostna vzgoja je v zadnjih desetih letih pomembna tema v svetovnih, evropskih ter nacionalnih krogih, povezanih z vzgojo in izobraževanjem ter kulturo. Različne študije kažejo, da lahko s kulturno-umetnostno vzgojo pomembno prispevamo k motivaciji in ustvarjalnosti otrok in mladine ter tako razvijamo temelje za ustvarjalno in produktivno družbo.  Enodnevna prireditev Kulturni bazar, ki bo letos v četrtek, 30. marca 2017 med 9. in 19. uro, široko odpre vrata Cankarjevega doma v Ljubljani – na razstavnih prostorih v treh preddverjih predstavlja svojo bogato ponudbo skoraj 300 kulturnih ustanov ter številni samostojni kulturni ustvarjalci iz vse Slovenije, tudi Festival Borštnikovo srečanje. V predavalnicah in dvoranah se zvrstijo številna predavanja, delavnice in strokovne razprave z različnih področij, vodeni ogledi predstav (gledališke, glasbene, plesne, filmske …), razstav ter nastopi ustvarjalcev in umetniških skupin.    Festival Borštnikovo srečanje bo letos v sklopu Mi smo gledališče predstavil dogajanje na festivalu in letošnjo celostno grafično podobo, ki je ponovno delo Nenada Cizla.   Vabljeni, da nas obiščete, 30. marca v ljubljanskem Cankarjevem domu.    Več o bogatem kulturnem programu za otroke, mladino in odrasle – za vse, ki vas zanima kultura​ na www.kulturnibazar.si    
še novic