OBVESTILO!

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 28. junij ― Obveščamo vas, da bomo v petek, 30. junija 2017, prešli na nov sistem izposoje gradiva, zato bo knjižnica odprta samo do 12. ure. Obveščamo vas, da bomo v petek, 30. junija 2017, prešli na nov sistem izposoje gradiva, zato bo knjižnica odprta samo do 12. ure. V prihajajočem tednu vas prosimo za potrpežljivost in razumevanje.Kolektiv Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto

Poletni delovni čas / Prehod na nov sistem izposoje

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 23. junij ― V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto v času poletnih počitnic nudimo naše storitve s spremenjenim delovnim časom.Od 26. junija do 26. avgusta vas od ponedeljka do torka pričakujemo med 11. in 19. uro, ter sredo, četrtek in petek med 8. in 16. uro. Ob sobotah je knjižnica zaprta. Spremenjen je tudi delavnik krajevnih knjižnic, ki je dostopen na naši spletni strani: www.nm.sik.si/si/knjiznica/urnik/Bibliobus v času poletnega delovnega časa ne vozi. ---------Obveščamo vas, da bomo v petek, 30. junija 2017, prešli na nov sistem izposoje gradiva, zato bo knjižnica odprta samo do 12. ure. V prihajajočem tednu vas prosimo za potrpežljivost in razumevanje.Kolektiv Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto
Hop v zgodbo

Hop v zgodbo

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 23. junij ― Na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca smo vam zopet pripravili poletna knjižna presenečenja, počitniško akcijo – Hop v zgodbo. Na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca smo vam zopetpripravili poletna knjižna presenečenja, počitniško akcijo –Hop v zgodbo. Gre za paket petih knjig različnih žanrov po našem izboru, ki smo jihrazdelili v tri starostne stopnje. Izbirate lahko med knjigami zastarostno obdobje med sedmim in devetim, desetim in dvanajstim termed trinajstim in petnajstim letom. Knjige, ki smo jih pripravili zaotroke od desetega do petnajstega leta, smo razdelili oz. prilagodili takookusom deklet kot tudi fantov. Paketi presenečenja vas čakajo na Oddelku za mladino od 12. junijapa vse do konca počitnic, zato vabljeni, da nas obiščete.
Besede Ilke Vašte obogatile spominsko obeležje Rastoče knjige Novega mesta

Besede Ilke Vašte obogatile spominsko obeležje Rastoče knjige Novega mesta

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 13. junij ― Nov list Rastoče knjige Včeraj smo v Parku Rastoče knjige ob knjižnici na spominsko obeležje Rastoče knjige Novega mesta dodali nov list z besedami naše someščanke Ilke Vašte, ki je v preteklosti pomembno soustvarjala novomeško in slovensko javno življenje. Zbrane je uvodoma nagovoril župan in pokrovitelj novomeške Rastoče knjige Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, ki mu je v nadaljevanju tudi pripadla čast, da je skupaj s slavnostnim govornikom Ivom Svetino slovesno odkril spominsko obeležje z novim listom. Predsednik Društva slovenskih pisateljev in član upravnega odbora Društva Rastoča knjiga Ivo Svetina je v svojem nagovoru opozoril: »Nesporno je, da je ženska rodila poezijo.« In dodal, da so vse najlepše besede ženskega spola (črka, beseda, knjiga, pesem itd.). Ilka Vašte, po krivem potisnjena na rob, je po njegovem mnenju pomembna avtorica – ne samo zaradi njenega Romana o Prešernu, temveč tudi drugih, med bralci izjemno priljubljenih, zgodovinskih romanov. Med neupravičeno prezrtimi pesnicami je poleg Ilke Vašte opozoril še na Ado Škerl. Krivdo, da so ženske še dandanes pogosto prezrta polovica, pa pripisuje splošni družbeni klimi oz. izobraževalnemu sistemu, ki v učbenike še vedno uvršča dela pretežno moških avtorjev in to kljub temu, da imajo ženske v moderni književnosti vodilno vlogo. Dogodku so prisostvovale tudi sorodnice Ilke Vašte, Lucija Burger pa je v imenu družine novomeški knjižnici v trajno hrambo podarila preostali del zapuščine Vaštetove, ki jo je še hranila doma. Med njo je tudi rokopis pred kratkim izdanega romana Žrtev novega življenja in pisateljičin pisalni stroj. Ilka Vašte je sicer obsežen del zapuščine že sama zapustila knjižnici, nekaj izmed spominskih predmetov pa je po pisateljičini smrti novomeški knjižnici podarila tudi njena hči Zlata. Ob koncu smo podelili še nagrade najboljšim udeležencem literarnega natečaja Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine na temo »Ženska – še vedno prezrta polovica?«, posveč
TEDEN KULTUR

TEDEN KULTUR

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 12. junij ― Festival Teden kultur, ki organizira DRPD Nm, je tradicionalni celotedenski dogodek, ki v Novem mestu poteka od leta 2009 in odseva medkulturno dimenzijo našega mesta.   Festival Teden kultur, ki organizira DRPD Nm, je tradicionalni celotedenski dogodek, ki v Novem mestu poteka od leta 2009 in odseva medkulturno dimenzijo našega mesta. Vsi dogodki skupaj nazorno sporočajo, da živimo v narodnostno zelo raznolikem okolju in da je to prednost, na katero smo lahko ponosni. Več o festivalu: https://tedenkultur.com/ Dogodki, ki so predvideni v Parku Rastoče knjige, bodo v primeru dežja v večnamenski dvorani JSKD, Novi trg 5 (stavba Kulturnega centra Janeza Trdine).     Pogovorni večer Trg za skupnost: Podobe tujstva Na letošnjem Trgu za skupnost o tem, kako deluje medijsko zavajanje o “drugih” in ali večinska skupnost sploh obstaja. Ponedeljek, 19. junij 2017, ob 19. uri, Trdinova čitalnica   Igre z vseh vetrov Kako se igrajo otroci drugod Zabavno popoldne na prostem, kjer se bomo šli igre iz različnih držav. V Novem mestu živeči predstavniki različnih kultur so pripravili igre, ki so se jih kot otroci igrali v svojih državah. Presenečeni boste, kako podobno smo odraščali. Ponedeljek, 19. junija 2017, ob 18. uri,  Park Rastoče knjige   Lutkovna predstava Bilo je nekoč v Afriki: Tina Sovič Zahodna Afrika. Čarovnica ugrabi ptico, ki dečka razveseljuje pri delu na polju, zato se jo odpravi iskat. Na poti se dogajajo čudne in čudovite reči. Pravljico spremlja tradicionalna zahodnoafriška glasba. Jezik je slovenski, vendar se mestoma prelije v zahodnoafriški jezik bamana. Predstava je namenjena predvsem otrokom, vendar je zgodba o potovanju vase, ko zaslišimo klic neznanega ter zapustimo varno in znano zavetje in se podamo na negotovo potovanje.   Igrajo: Dalanda Diallo/Barou dit Parou Diassana: fant Peteba, mangovec Matevž Gregorič: mati, baobab, druga zvezda, čarovnica Petra Bauman: oče, ptica, čarovnica, karite,
3. Trdinov literarni pohod

3. Trdinov literarni pohod

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 5. junij ― 3. Trdinov literarni pohod Vsako prvo soboto v juniju se podamo po sledeh slovenskega etnografa, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine. Letos že tretjič zapored in tudi letošnji 3. Trdinov literarni pohod smo tako kot v preteklem letu organizirali v sodelovanju s partnersko Gradsko knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, Ljudsko knjižnico Metlika ter slovenskimi in hrvaškimi planinskimi društvi. Izhodišče tokratnega pohoda je bilo v hrvaških Sošicah v osrčju Žumberka. Pred tem smo si ogledali še Reštovo, rojstni kraj Tadije Smičiklasa, hrvaškega akademika, zgodovinarja in publicista, ki ga z Janezom Trdino povezuje več skupnih točk. Oba sta študirala zgodovino in geografija, poučevala na gimnaziji v Reki, bila raziskovalnega duha, izredno narodno zavedna, ljubila svoj materni jezik in v mladih letih napisala zgodovino svojega naroda. Podrobneje smo ga spoznali na Sošicah, nato pa smo se peš odpravili proti Trdinovemu vrhu. Kot vedno so nas na poti spremljale Trdinove bajke in povesti, program pa so obogatili tako knjižničarke in knjižničarji sodelujočih knjižnic kot tudi drugi povabljeni gostje. Na vmesni postojanki Boljari smo prisluhnili Trdinovi bajki Jutrovica, v kateri izvemo o bogatem poplačilu Žumberčanom iz vasi Mrakovica za izkazano dobroto do beračev iz daljne dežele Jutrovo. Na Trdinovem vrhu pa so nam zapele in zaplesale članice karlovške folklorne skupine KUD Stative, Tatjana in Enja Grabrijan iz Kulturnega umetniškega društva Taus teater sta uprizorili Trdinovi bajki Velikani in Gospodična v kamišibaj tehniki, zapela je vokalna skupina Gorjanski spev, ogledali pa smo si tudi priložnostno razstavo članov likovnih društev ULAK iz Karlovca in Artoteke iz Črnomlja, ki so od jutra ustvarjali na Trdinovem vrhu. Podelili smo priznanje najmlajši in najstarejšemu udeležencu pohoda, to sta postala 8-letna Amelie Arnuš in 81-letni Mirko Butković, ki se je ob tej priložnosti zahvalil organizatorjem za trud pri povezovanju slovenske in hrvaške obmejne sku

»Raznolikost v sodelovanju«

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 24. maj ― Strokovno srečanje za delo v večkulturnem okolju Novomeška knjižnica Mirana Jarca izvaja tudi številne dejavnosti za Slovence v zamejstvu. Večinoma se omenjeno delovanje nanaša na sodelovanje z Mestno knjižnico »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca, ki med drugim hrani okoli 7.000 knjižnih enot v slovenskem jeziku in deluje kot osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem. Knjižnici plodno sodelujeta že več kot 20 let, leta 2014 pa smo sodelovanje nadgradili še z uradnim podpisom sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. V lanskem letu smo v novomeški knjižnici pričeli z izvajanjem programa Podpora razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga podpira tudi slovensko Ministrstvo za kulturo. S tem se je sodelovanje med obema knjižnicama še dodatno poglobilo, hkrati pa ima izvajanje omenjenega programa številne pozitivne rezultate, med katerimi je tudi organizacija prvega strokovnega posvetovanja za knjižničarje in druge delavce, ki so pri svojem delu vpeti v večkulturno okolje. Namen srečanja je bil predvsem opredeliti vlogo knjižnice v večkulturnem okolju in izmenjava številnih dobrih praks, ki se že izvajajo po slovenskih knjižnicah in drugih organizacijah, ki so nam lahko v navdih pri snovanju prihodnjih projektov. Uvodoma je o vlogi knjižnice v večjezičnem in večkulturnem okolju spregovorila dr. Marijanca Ajša Vižintin iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Najpomembneje se ji zdi, da se knjižnice čim hitreje odzivamo na aktualne dogodke. Odlična priložnost za to je po njenem mnenju priprava aktualnih tematskih razstav. Nujno je tudi, da pripravljamo programe za vse generacije in ne pozabljamo na mlade in najstnike, ki jih je najtežje pritegniti v knjižnico. Izpostavila je tudi nekatere odlične projekte knjižnic, kot je denimo akcija Sposodi si mačka v žaklju Mestne knjižnice Ljubljana in opozorila na projekt Le z drugimi smo njihovega inštituta, s katerim gostujejo po različnih slovenskih krajih in je namenjen usposabljanju s

Teden vseživljenjskega učenja

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 11. maj ― Slovenija, učeča se dežela Teden vseživljenjskega učenja 2017 je skoraj že pred vrati, potekal bo od 12. – 21. maja 2017, v razširjenem terminu pa vse do 30. junija. V Knjižnici Mirana Jarca se bomo projektu pridružili z naslednjimi dogodki: 16. 5. 2017 ob 18. uri v Trdinovi čitalnici: Brezov sok, tradicionalni zdravilni napitek  18. 5. 2017 ob 18. uri v Trdinovi čitalnici: Hrvaški dnevi: Celinke – pravljice brez meja: Hrvaške pravljice 23. 5. 2017 ob 10. uri v Trdinovi čitalnici: »Delo v večkulturnem okolju« 24. 5. 2017 ob 18. uri v Trdinovi čitalnici: Anja Petrović: Tesla metamorfoza – za zdravljenje in revolucijo 25. 5. 2017 ob 19. uri v Trdinovi čitalnici: Pogovorni večeri Društva Novo mesto »Nostalgija«: Ivan Marinček Vljudno vabljeni!
Bi knjigo na biciklu?

Bi knjigo na biciklu?

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 29. marec ― Dostava knjig iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za starejše in gibalno ovirane dvakrat mesečno. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Novomeška kolesarska mreža uvajata novo storitev za uporabnike. Kolesarji iz omenjenega neformalnega društva bodo dvakrat mesečno, vsako 1. in 3. sredo v mesecu od 16.30 dalje, na območju Mestne občine Novo mesto s kolesi dostavljali knjige uporabnikom knjižnice, ki težko pridejo sami do knjižnice (starostniki, gibalno ovirane osebe). V območje dostave knjig sodijo tudi naselja oz. vasi: Škrjančevo, Boričevo, Smolenja vas, Mali Slatnik, območje do Mačkovca oz. avtoceste, Gotna vas, Ždinja vas in Kamence.   Želene knjige lahko zainteresirani naročijo tri dni pred dostavo oz. od ponedeljka do srede v knjižnici na telefonski številki 07/393 46 00.   V primeru, da oseba še ni vpisana v knjižnico, ji kolesar ob prvem obisku dostavi vpisnico, naslednjič pa ji že lahko dostavi izbrano knjigo ali največ dve hkrati na dom.Z izvajanjem storitve bomo pričeli v mesecu aprilu in nadaljevali vse mesece v letu ne glede na vremenske razmere. Bi knjigo na biciklu?   0J-o_ldnBRA  

Knjižne POPslastice z Rokom Bičkom: »Sem režiser hišnik«

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 7. marec ― Filmski režiser, ki prihaja iz okolice Dolenjskih Toplic. Filmski režiser, ki prihaja iz okolice Dolenjskih Toplic, je po nekaj uspešnih kratkih filmih, navdušil s svojim celovečernim igranim prvencem Razredni sovražnik. Njegova ustvarjalna pot, povezana s filmom, se je začela na novomeški gimnaziji, ko je kot recitator nastopil na dogodku ob dnevu boja proti okupatorju. Sprva si je sicer želel postati igralec. Življenjska prelomnica pa je bil obisk 2. Mednarodnega festivala kratkega filma Novo mesto SNIFF, ko mu je takratni mentor predlagal v razmislek, ali ne bi raje kot igralec postal režiser. »Danes sem mu hvaležen, da je to rekel na glas, saj se bolje počutim na drugi strani kamere. Svoboda, ki jo imaš pri ustvarjanju, mi ogromno pomeni. Da ne rabiš polagati računov drugemu kot le sebi. Res pa je, da so ti najdražji«, je še povedal. »Moraš biti upornik.« Bližje so mu resnejše teme kot denimo komedija, vendar pa posebnih kriterijev pri izbiri projektov nima: »Če nekdo piše tako, da začnem vohati, si želim nadaljnje debate in sodelovanja. Stvar mora biti močna, da me pritegne in ko začne v moji notranjosti brbotati, je to to, pa ne glede na to, kakšna je tema.« Osrednji temi Rokovega prvenca Razredni sovražnik, ki je bil posnet tudi na novomeški gimnaziji, sta generacijski prepad in kriza šolskega sistema. Zgodba nas popelje v razred maturantov, ki se pred koncem šolskega leta spopade z menjavo razrednika, nato pa še s tragičnim samomorom sošolke, kar med učenci sproži kolektivni upor. Film je bil premierno prikazan na Mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah, v programu Mednarodni teden kritike ter prejel nagrado Združenja evropskih in sredozemskih filmskih kritikov – fedeora. Bil je tudi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja, a nominacije ni dobil. Zanimivo pa je, da se motiva samomora loteva tudi pri trenutno aktualnem projektu, kjer se omenjeni motiv ponovi kar sedemkrat. Recenzijo knjige Črna mati zemla hrvaškega avtorja mlajše generacije

»Za knjigo in knjižnice«: 40 let Društva knjižničarjev Dolenjske in dan Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 22. februar ― Sklop dogodkov Občni zbor Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Sreda, 1. marec 2017, ob 13. uri, Trdinova čitalnica   Otvoritev razstave »Društvo knjižničarjev Dolenjske – 40 let« »Za knjigo in knjižnice« se je glasil prvi zapisani članek, ki je leta 1977 omenjal ustanovitev Društva knjižničarjev Dolenjske (DKD). Za predsednika društva so izvolili Boga Komelja. Več o delovanju društva od začetkov do danes lahko izveste ob ogledu razstave. Sreda, 1. marec 2017, ob 14.30 uri, Preddverje   Literarni sprehod po Novem mestu Pridružite se nam na vodenem sprehodu po središču Novega mesta in spoznajte svoje mesto na malce drugačen način. Dobimo se pred glavnim vhodom v knjižnico. Sreda, 1. marec 2017, ob 15. uri, pred glavnim vhodom   Pogovorni večer »Blazno resno praznujemo z Deso Muck« Ob dnevu knjižnice in 40. obletnici Društva knjižničarjev Dolenjske bomo praznovali s slovensko pisateljico, dramatičarko, igralko, televizijsko voditeljico, scenaristko, publicistko in aktualno Ježkovo nagrajenko Deso Muck. Z njo bomo spregovorili o njeni zadnji knjigi Takole bom rekla: zbirka kolumn 2008-2015, se spraševali o ustvarjalnem navdihu v prihodnosti ter se ozrli na bogato že prehojeno pot. Sreda, 1. marec 2017, ob 18. uri, Prireditveni atrij   Brezplačni vpis v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto Ob dnevu knjižnice in 40. obletnici Društva knjižničarjev Dolenjske vam podarjamo brezplačni vpis v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto v odpiralnem času matične knjižnice in njenih krajevnih enot. Sreda, 1. marec 2017

Podpora razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih za leto 2017

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 1. februar ― Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto se je za leto 2017 prijavila na neposrednim pozivom za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih v letu 2017 (NP-OBMEJ-2017), ki ga je razpisalo Ministrstvo za kulturo.   Opredelitev programov dejavnosti Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih za leto 2017   1. Zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva in storitev za Slovence v zamejstvu   Cilj programa je:- reden nakup in dostava gradiva, - uvedba novih postajališč potujoče knjižnice na Hrvaškem, - dostop do brezplačnih elektronskih virov.   Nakup, obdelava in oprema knjižničnega gradiva za Slovence v zamejstvu Sredstva za nakup knjig Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pridobi preko Neposrednega poziva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva na Ministrstvu za kulturo RS. Letno se nabavi okoli 600-650 enot knjižničnega gradiva, s poudarkom  na nabavi literature za učenje slovenskega jezika.  Gradivo dostavimo v Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovačić« v Karlovec, ki nato z njimi oskrbuje slovenska društva v Zagrebu, Splitu, Šibeniku, Dubrovniku in Reki. Knjižnična zbirka se dopolnjuje s področji, za katera menimo, da bi bila zanimiva tudi za ostale uporabnike Oddelka slovenske knjige, še posebej pa za  pripadnike slovenske nacionalne manjšine, ki na ta način vzdržujejo stike s svojo matično državo. Uporabniki imajo tudi dostop do aktualnega dnevnega in tedenskega časopisja v slovenskem jeziku. Novosti so objavljene v biltenu novosti in na internetni strani knjižnice.   Uvedba dodatnega obiska potujoče knjižnice  Mirana Jarca Novo mesto na Hrvaškem Glede na pobudo zaposlenih na potujoči knjižnici »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca, ki ima tukaj sicer redna postajališča, ampak nudi predvsem knjige v hrvaškem jeziku in v dogovoru z ravnateljico  OŠ Žakanje in podružnične šole v Kamanju, smo se odločili, da uvedemo redne mesečne obiske potujoče knjižnice Novo mesto z enournim postan

Kako globoko zmore naše telo?

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 20. januar ― Samo Jeranko, svetovni podprvak v prostem potapljanju Včeraj smo se s Samom Jerankom, aktualnim svetovnim podprvakom v prostem potapljanju, spraševali, kako globoko v modrino se lahko potopi človeško telo. Prosto potapljanje je šport, ki se v zadnjih letih zelo hitro razvija in je čedalje bolj priljubljen tudi v naših krogih. Samo se je s tem športom začel ukvarjati pred osmimi leti in pravi, da je »eden najbolj varnih športov, saj je vse odvisno le od tebe«. Tekmuje se v več disciplinah, najbolj prestižna pa so globinska tekmovanja, ki vključujejo discipline potopa brez plavuti, s plavutjo in z vlečenjem ob vrvi. Prosto potapljanje je primerno tudi za širši krog ljudi, saj imamo vsi »potapljaški refleks«, ki je našim prednikom ob morju predstavljal način preživetja, danes pa predvsem omogoča hobi, ki združuje šport in mentalno rast. Najbolj znan kraj za prosto potapljane je Dean's Blue Hole pri bahamskem otoku Long Island, globok morski sifon na dnu oceana, ki velja za svetovno čudo. V njem je konstantna temperatura vode, ni vplivov morskih tokov in dopušča potope do 200 m. Tu se je postavilo večino svetovnih rekordov in tudi Samo je tu dosegel globino 108 m, s katero je postal svetovni podprvak v prostem potapljanju. Kot v vsakem športu se tudi pri prostem potapljanju dogajajo nesreče, največ pa se jih zgodi v vračanju na površje v zadnjih 10 do 15 metrih pred površjem. Kot pravi Samo: »Lastna neumnost je največja nevarnost«. Šport, ki bo v naslednjih letih šele doživel pravi razcvet, je idealen za spoznavanje narave, okolja, svojih zmožnosti in svojih meja. Ker je ljudi, ki se ukvarjajo s potapljanjem vedno več, je Samo na koncu poudaril, da je varnost na prvem mestu in predavanje zaključil z besedami: »Dober potapljač je živ potapljač«.
še novic