Z glasbo v jesen: Dobrodelnost na košanski šoli podprl tudi predsednik Pahor

Z glasbo v jesen: Dobrodelnost na košanski šoli podprl tudi predsednik Pahor

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. november 2016 ― Košana – »Z glasbo v jesen,« pravijo na Osnovni šoli Košana, kjer so pod tem sloganom v soboto pripravili že tradicionalno dobrodelno prireditev. Na njej s prostovoljnimi prispevki zbirajo sredstva za šolarje, letos pa je njihovo prizadevanje podprl tudi predsednik republike Borut Pahor. »To ni način za reševanje socialnih stisk, je pa način, da mlade vzgajamo v solidarne osebnosti,« je na prireditvi dejal Pahor. Otroci iz vrtca in košanske šole so v svoji sredi toplo pozdravili predsednika države Boruta Pahorja. Foto: Simon Avsec Dobrodelni koncert košanske šole je pritegnil več kot 700 obiskovalcev, a ne le zaradi tega, ker mu je prisluhnil tudi predsednik države, pravi ravnateljica OŠ Košana Neva Brce. »Vsako leto napolnimo šolsko športno dvorano, saj ljudje na podeželju, kjer se ne dogaja prav veliko, radi pridejo na prireditev, radi pa tudi pomagajo, čeprav v šoli nimajo otrok ali vnukov.« Zbrani prispevki romajo v šolski sklad. »Z njimi pomagamo otrokom našega vrtca in šole, katerih starši ne zmorejo plačevati položnic za tople obroke, ali jih namenimo šolarjem za obisk šole v naravi,« še pravi Brcetova. Predsednik države Borut Pahor, ravnateljica OŠ Košana Neva Brce in pivški župan Robert Smrdelj / Foto: Simon Avsec Borut Pahor je med drugim poudaril pomen prizadevanja učiteljev, ki mlade vzgajajo v duhu strpnosti in solidarnosti. »Šola ni le prostor, kjer se mladi učijo, temveč tudi odraščajo v odgovorne osebe,« je dejal. Dobrodelno noto prireditve je pozdravil tudi pivški župan Robert Smrdelj, ki se mu je Brcetova zahvalila za občinska sredstva, s katerimi so lahko prenovili kuhinjo. Letošnji koncert so obarvali s tradicijo in starimi običaji; organizatorji so prepričani, da glasba ni zapisana le z notami, ampak tudi z ljudskimi jezikom, vižami, godci in besedo ter knjigami. Na odru so se s pesmijo predstavili najmlajši iz vrtca ter šolska zbora, otroški in mladinski, ki ju vodi učiteljica Florijana Žnidaršič. V goste pa so letos pova
Čudežna dežela baleta navdušila tudi cerkniško občinstvo

Čudežna dežela baleta navdušila tudi cerkniško občinstvo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. november 2016 ― Cerknica – S predstavo 10 let v čudežni deželi baleta , narejeno po motivih pravljice Alica v čudežni deželi, so včeraj na odru cerkniškega kulturnega doma zablestele mlade cerkniške, postojnske in logaške baletke. Predstavo so pripravile članice Baletnega društva Postojna, ki letos praznuje 10-letnico delovanja. S predstavo 10 let v čudežni deželi baleta so navdušile tudi v Cerknici. Foto: Notranjsko-primorske novice Z domišljijsko pravljico so se plesalke na začetku poletja predstavile v Postojni, tokrat so navdušile cerkniško občinstvo. V baletnem društvu letos vadi 132 otrok; 41 v Cerknici, 68 v Postojni in 23 v Logatcu. Žal jim je, da pravljice ne bodo mogli odplesati tudi v Logatcu, saj so prostori in oder tamkajšnjega Narodnega doma neprimerni za baletno predstavo. Koreografije za predstavo, ki temelji na knjigi Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi, so pripravile Nataša Berce, Mira Marič in Manca Krnel, ki je tudi režiserka, kostumi so delo Sare in Alenke Požar, pravljično sceno pa so si zamislili in naredili Anja Brelih, Aleksandra Leban Meze in Silvo Čuk.
Na ogled zgodovinske podobe Postojne in jame, zložene v harmoniko

Na ogled zgodovinske podobe Postojne in jame, zložene v harmoniko

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. november 2016 ― Postojna – V Notranjskem muzeju Postojna na ogled postavili zanimive zloženke, leporelle oziroma v harmoniko zložene podobe Postojne in Postojnske jame. »Gre za nadgradnjo razglednice, za obliko promocijskega gradiva, ki je zelo zanimivo tudi iz estetskega vidika,« pravi kustosinja Alenka Čuk. Razstava je na ogled do 27. novembra, na njej pa je med drugim videti tudi zanimiv leporello v obliki hrastovega lista, ki se razpre kot pahljača; podobne so v svojem času imele evropske prestolnice. Še posebej dragocen je leporello s petimi litografijami v obliki hrastovega lista. Foto: Valter Leban Leporelli, predhodniki današnjih setov razglednic, so zgibanke, v katerih so na trdnejšo podlago natisnjene sličice. Popularni so postali v zadnji četrtini 19. stoletja, oblika pa se je ohranila vse do danes. Foto: Valter Leban V Notranjskem muzeju je na ogled posebna zgibanka v obliki hrastovega lista, ki jo je pred letom 1897 izdala založnik Louis Gaser iz Leipziga. V pahljačo je združil pet litografijij, na katerih so podobe Postojne in detajli iz jame. »Podobne leporelle so v tistem času izdali za evropske prestolnice, kar pomeni, da se je založnik prepoznal vrednost Postojnske jame in okolice, zaradi česar se je določil za izdajo leporella,« pravi avtorica razstave, zgodovinarka Alenka Čuk. V leporelle so tuji in tudi domači založniki in izdajatelji združevali podobe panorame Postojne ter vhoda v jamo in najbolj prepoznavnih jamskih motivov, Briljanta, Kalvarije, železnice in drugih, po drugi svetovni vojni pa tudi Ruskega mostu in motorne železnice. Foto: Valter Leban Nekaj leporellov so v muzeju vključili v stalno razstavo Muzej krasa, druge so na dan potegnili iz arhiva, nekaj jih je iz zasebnih zbirk. »S takimi in podobnimi vsebinami želimo popestriti in dopolniti stalno razstavo,« pravi Čukova. Leporelli s podobami kraških jam niso bili redki, v Sloveniji in na Češkem so bili znani že v zadnji četrtini 19. stoletja, pozneje pa so jih izdaja
Notranjski drevak: Do Unesca je še dolga pot, tlakovati jo morajo ljudje

Notranjski drevak: Do Unesca je še dolga pot, tlakovati jo morajo ljudje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. november 2016 ― Cerknica – Notranjski drevak, ki so ga za prevoz ljudi, živine in blaga uporabljali na Cerkniškem jezeru, je prva enota nesnovne dediščine, vpisana v nacionalni register kulturne dediščine. Nosilka pobude Ljoba Jenče si prizadeva, da bi plovilo – podobne so uporabljali ali jih celo še tudi v Loški dolini in na Planinskem polju –, vpisali tudi na Unescov seznam, a je do tja še dolga pot. Dokumentarne slike nosijo zgodbe o uporabi drevakov na jezeru; na ohceti pri Šemičevih z Jezera leta 1910 so nevesto, svate in balo z Otoka na Dolenje Jezero pripeljali kar na drevakih. Foto: arhiv Hiše Izročila Nadaljevanje zgodbe o drevaku, ki je konec lanskega leta našel svoje mesto v nacionalnem registru nesnovne kulturne dediščine, kot nosilca izročila in znanja pa sta vpisana Anton Lovko skupaj s Hišo izročila in Vekoslav Kebe z Dolenjega Jezera, je Jenčetova včeraj predstavila v kulturnem domu v Cerknici. Kot je poudarila, je Hiša izročila z dokumentiranjem izdelave »čouna« in prenosom znanja, ki ga je Anton Lovko posredoval svojim potomcem pa tudi dijakom srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, opravila ključno nalogo. A bi ta lahko bila zaman, če čoln, izdelan po tradicionalni metodi, med ljudmi ne bo našel svojega mesta. Ljoba Jenče in Miran Erič, Drevak Foto: Notranjsko-primorske novice »Na strani države pa tudi lokalne skupnosti, Občine Cerknica in Notranjskega regijskega parka, je, ali bodo prepoznali možnost, potrebo ali celo nujo, da implementirajo živo dediščino,« pravi Ljoba Jenče, ki opozarja, da Unescova konvencija varuje dediščino, dokler je ta še živa. »Čaka nas še veliko dela; ne gre le za sredstva, gre tudi za to, ali bodo ljudje drevak živeli naprej kot svojo dediščino, ki nudi veliko možnosti za razvoj dodatnih dejavnosti, ne le na jezeru, pač pa tudi na drugih kraških poljih v porečju Ljubljanice, kjer so nekoč že uporabljali podobna plovila.« Uporaben bi lahko bil v turistični ponudbi, pri izobraževanju pa tudi za rekreacijo.
Na unškem odru so se zavrteli domači in tuji folklorniki

Na unškem odru so se zavrteli domači in tuji folklorniki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. november 2016 ― Unec, Cerknica – Na 5. mednarodnem folklornem festivalu, ki je bil 5. novembra v Uršulinem domu na Uncu, sta poleg folklorne skupine kulturnega društva Rak nastopili skupini, ki sta na festivalih po tujini že večkrat gostovali. Zaplesali so še člani folklorne skupine Vransko in kulturno-umetniškega društva Voća, ki so na Notranjsko prišli iz Donje Voće na Hrvaškem. Zaplesali so tudi folklorniki kulturnega društva Rak. Foto: Tone Malc Prav v Donje Voće na Voćansko Martinje na Martinovo soboto 12. novembra odpotuje rakovška folklorna skupina, ki deluje pod umetniškim vodstvom Vide Žlogar. Tam se bo med desetimi nastopajočimi skupinami predstavila z atraktivno točko Mihaelov sejem, ki je že na unškem odru požela veliko navdušenja. Domačini so na festivalu nastopili še s točkama Premlada za na ples in Polharski večer. Gostje z Vranskega so zaplesali pod umetniškim vodstvom Slave Škrabar, folklorniki s Hrvaške pa vodi Ljubica Galić. Festival je pripravila folklorna skupina Kulturnega društva Rak Rakek v sodelovanju z Občino Cerknica, kulturna prireditev, ki jo je povezala Maruša Mele Pavlin, pa je navdušila obiskovalce. Teh je bilo kljub slabemu vremenu veliko, prireditev pa si je ogledal tudi župan Občine Cerknica Marko Rupar.
Zborovodje in pevci vpijali znanje maestra Javierja Busta

Zborovodje in pevci vpijali znanje maestra Javierja Busta

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. november 2016 ― Vipava – V Vipavi, mestu vina in petja, je Komorni zbor Ipavska 21. in 22. oktobra gostil svetovno znanega zborovodjo in dirigenta Javierja Busta, ki je svoje znanje predstavil in podajal 35 udeležencem mojstrskega tečaja z naslovom Javier Busto in njegov pogled na umetniško vodenje zbora. Devet aktivnih udeležencev se je spopadlo z zahtevnimi zborovskimi skladbami različnih avtorjev iz bogatega repertoarja zbora ter pod vodstvom maestra Busta in demonstracijskega zbora pripravilo zaključni koncert. Aktivni dirigenti in Javier Busto na Slapu ob zaključku mojstrskega tečaja Foto: Robert Ferjančič Javier Busto se je odzval vabilu Komornega zbora Ipavska in v Sloveniji izvedel mojstrski tečaj za zborovodje in pevce, ki jih zanima njegov pristop k vodenju zbora ter njegove dolgoletne izkušnje in znanje. Zanimanje je bilo izjemno, saj so udeleženci iz različnih krajev Slovenije in Italije zapolnili vsa razpisana mesta. Organizacijo in izvedbo je prevzel Komorni zbor Ipavska s predsednikom Tomažem Bavčarjem. Zbor je strokovno pripravil dirigent Michele Josia s pomočjo asistenta Marka Sancina ter korepetitork Karmen Ferjančič Žgavc in Vide Trošt Vidic. Michele Josia in Javier Busto Foto: Blaž Rosa V prvem delu tečaja v prostorih Škofijske gimnazije Vipava je maestro Javier Busto s svojim živahnim temperamentom kmalu ogrel udeležence. Ko se jim je popoldne pridružil še demonstracijski zbor, je zazvenelo ubrano petje pod vodstvom aktivnih udeležencev. Naslednji dan so udeleženci nove prijeme pri delu z zborom preizkušali v dvorcu Lanthieri, pri čemer jih je budno spremljal maestro, ki je navdušil s svojo neizmerno energijo, iskrivostjo in enkratnim glasbenim izrazom ter s svojimi neprecenljivimi izkušnjami, ki jih je radodarno delil. Popoldne je minilo v pripravah na večerni koncert v župnijski cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju. Začel se je z nastopom Komornega zbora Ipavska pod vodstvom Micheleja Josie in posebno skladbo Erika Ešenvaldsa Sta
Dobrodelno za porodnišnico: Lepe spomine nanjo imata tudi Maja in Vili Marinšek iz ansambla Erazem

Dobrodelno za porodnišnico: Lepe spomine nanjo imata tudi Maja in Vili Marinšek iz ansambla Erazem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. november 2016 ― Postojna – V postojnski športni dvorani se 20. novembra ob 17. uri obeta veliki dobrodelni koncert Iz malega zraste veliko. Na koncertu bodo nastopili slovenski glasbeniki, ki jih na postojnsko porodnišnico vežejo prijetni spomini in ji želijo na ta način pomagati. Od domačih glasbenikov bodo med drugim nastopili tudi člani ansambla Erazem in harmonikarji Vilija Marinška. Znani obrazi slovenske glasbene scene bodo pomagali zbrati denar za porodnišnico, na katero jih vežejo lepi spomini. Foto: NpN Ansambel Erazem prihaja iz Postojne. V Postojni sta se rodila tudi dva njegova člana, pevka Maja in harmonikar Vili Marinšek, v postojnski porodnišnici pa sta prišla na svet tudi oba njuna otroka, Maks in Vito, Maja in Vili sta z nami delila svoje izkušnje. Vili in Maja Marinšek, ansambel Erazem Foto: osebni arhiv »Že v času obeh nosečnosti je za moje zdravje in zdravje obeh sinkov vestno skrbel dr. Aleksander Merlo, vsak porod pa je bil seveda posebna izkušnja. Maksu je na svet pomagala babica Minka, Vitu babica Alenka, pri obeh porodih pa je prisostvoval tudi očka, moj mož Vili, » je povedala pevka ansambla Maja. »Osebje porodnišnice je bilo ob obeh veselih dogodkih zelo profesionalno in obenem prijazno, skrbno in ustrežljivo. Z njimi smo se počutili zelo varno, sproščeno in istočasno domače. Resnično znajo poskrbeti za sanjski porod, tudi če se to sliši še tako nemogoče.« Ne samo zdravstveno osebje tudi podporne dejavnosti v bolnišnici so na visokem nivoju, še pravi Maja, od »poporodne oskrbe, ki je res vrhunska, do okusne hrane, postrežbe in stalne  skrbi, tako za mamico kot za novorojenčka«. Sestre in babice so novopečenim staršem v veliko pomoč in oporo, saj jih naučijo osnov nege otročka ter pomagajo z nasveti in odgovori na številna vprašanja, ki se mladim staršem nenehno porajajo. Ansambel Erazem Foto: Video produkcija Tanal »Na dobrodelnem koncertu bo poleg našega ansambla Erazem nastopil tudi Vilijev harmonikarski orkester. Zelo sem v
Dobrodelno: Z glasbo in humorjem do denarja za socialno ogrožene družine

Dobrodelno: Z glasbo in humorjem do denarja za socialno ogrožene družine

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. november 2016 ― Cerknica – Narodnozabavni ansambel Jelen in legendarni stand-up komik Vinko Šimek sta včeraj nastopila na dobrodelni prireditvi v kulturnem domu v Cerknici, ki so jo pripravili cerkniški Socialni demokrati. Izkupiček bodo namenili socialno ogroženim družinam iz cerkniške občine. Foto: Notranjsko-primorske novice Prireditev je povezovala Marijana Brecelj, znamenita gledališka in filmska igralka iz Grahovega, ki je pomen dobrodelnosti izpostavila z izjavo slovitega indijskega državnika Mahatme Gandhija, ki je dejal, da človek najlažje najde samega sebe, če se izgubi v službi drugim. Povedala je, da ni nobene razlike med tistim, ki daje, in tistim, ki sprejema, saj oba dajeta in sprejemata: eden sprejema materialne dobrine in daje hvaležnost, drugi pa ravno obratno, sprejema hvaležnost in daje materialne dobrine. Brecljeva je še dodala, da prejemnikom dobrodelnosti s tako prijazno človeško gesto v življenje posije žarek upanja. Vinko Šimek Foto: Notranjsko-primorske novice V imenu organizatorja, občinskega odbora Socialnih demokratov Cerknica, je Tadej Ian je povedal, da je smisel politike služba ljudem oziroma pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Prireditev je sklenil z besedami, da je bistvo svetovne ideje socialne demokracije stremljenje k družbeni pravičnosti, kar pomeni, da je treba pomagati tistim, ki to najbolj potrebujejo. In prav to je bil tudi namen včerajšnje dobrodelne prireditve. Na prireditvi so obiskovalci uživali ob glasbi ansambla Jelen in iskrivih domislicah Vinka Šimeka. David Ravšelj, Boštjan Koščak, Janez Kovačič, Matej Branisel, Robert Ule in Roman Branisel, ki so doma iz Dolenjega jezera, Martinjaka in iz Begunj pri Cerknici, so v prvem delu postregli z železnim repertoarjem ansambla Jelen, ki kaže na to, da so ponosni Notranjci. Zaigrali so skladbe, kot so Lepa moja Notranjska, Slivnica in Stari mlin. Foto: Notranjsko-primorske novice V drugem delu so vrli fantje zaigrali nekatere najlepše slovenske narodno zaba
Mladi solisti cerkniške godbe ne le v živo, ampak tudi na zgoščenki

Mladi solisti cerkniške godbe ne le v živo, ampak tudi na zgoščenki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. november 2016 ― Cerknica – Na novi zgoščenki Godbe Cerknica Solissimo, ki so jo včeraj predstavili v kulturnem domu, glavno vlogo igrajo odlični solisti cerkniškega orkestra, Ita Nagode na saksofonu, Ana Rus na klavirju, Janez Žnidaršič na tubi in Aljaž Venišnik na rogu, ter trobilni ansambel. Gost prireditve je bil skladatelj in dolgoletni prijatelj cerkniških godbenikov Tomaž Habe, ki je pohvalil tako glasbeno kot tehnično plat zgoščenke in dejal, da so njegova dela na njej predstavljena najbolje do zdaj. Foto: Notranjsko-primorske novice Da so godbeniki v odlični formi, so med drugim dokazali lani, ko so na tekmovanju slovenskih godb v koncertni kategoriji med konkurenco dosegli največ točk. Tudi njihovi solisti so že večkrat dokazali izvrstno tehniko pa tudi izrazno moč, poslušalce pa so navdušili tako na zgoščenki kot tudi na koncertu. »Želel sem, da imamo spomin na čas, ko naši glasbeniki tako izvrstno igrajo,« je povedal idejni ponudnik tokratne zgoščenke Tone Urbas, o godbenikih in njihovem delu pa se je včeraj z Marijano Brecelj med drugimi pogovarjal tudi njihov umetniški vodja Mitja Dragolič. Marijana Brecelj se je pogovarjala z Ano Rus in Tomažem Habetom. Foto: Notranjsko-primorske novice O svojem delu in plodnem sodelovanju s cerkniškimi godbeniki je spregovoril Tomaž Habe, ki je ob njeni 90-letnici Godbi Cerknica posvetil skladbo Uvertura 1840. Te skladbe na zgoščenki sicer ni, sta pa dve drugi. Skladbo Poema je prvotno napisal za simfonični orkester in klavir, nato pa jo priredil za godbenike. V tej fantaziji za klavir in pihalni orkester na zgoščenki blesti Ana Rus, ki je včeraj spregovorila o svojih občutkih in doživetjih ob igranju te skladbe. Rusova je vsestranska glasbenica; med študijem je na tekmovanjih prejela več priznanj in študentsko Prešernovo nagrado na Akademiji za glasbo. Kot solistka je koncertirala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in z Orkestrom SNG Maribor, igra pa tudi v različnih komornih in jazz zasedbah. Habetovega Van
Kekec kontra Rožletova banda: Z igro, ki je navdušila Cerkničane, gostujejo v Logatcu in drugje

Kekec kontra Rožletova banda: Z igro, ki je navdušila Cerkničane, gostujejo v Logatcu in drugje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. november 2016 ― Cerknica – Člani gledališke skupine KD Rak Rakek se z igro Kekec kontra Rožletova banda, ki je v začetku oktobra napolnila dvorano Kulturnega doma Cerknica, pripravljajo na gostovanja. Že to soboto, 5. novembra, bodo nastopili na odru doma KS Tabor v Gorenjem Logatcu, do konca leta pa jih čaka še nekaj nastopov. Foto: Tine Šubic Ljubiteljski gledališčniki so igro, tako kot leto prej, izbrali iz repertoarja avtorja Andreja Rozmana Roze, ki s svojo pronicljivostjo, ironičnostjo, predvsem pa veliko mero inteligenčnega humorja zahtevnejših bralcev in gledalcev nikoli ne razočara. Foto: Tine Šubic Režijo je tudi tokrat prevzela odlična Anja Bajda Gorela, zaradi sočnejše vsebine pa je primerna za gledalce, starejše od 12 let. Roza si je za zgodbo izposodil že znane junake pisatelja Josipa Vandota, ki pa jim je pustil odrasti ter jim pripisal nekoliko drugačne karakterje, kot smo jih vajeni v izvirniku, kar so rakovški igralci dodobra izkoristili. Skozi zaplete in razplete uro in pol dolge gledališke igre smo zlahka potegnili vzporednice z realnim svetom, v katerem ne manjka manipuliranja, pridobitništva, materializma in želje po oblasti, ko so vrednote zgolj lastno blagostanje, nekdanja prijateljstva in težke preizkušnje, skozi katere so šli literarni junaki v dobi odraščanja, pa, žal, ne štejejo. Foto: Tine Šubic Zgodba se zaključi s propadom družbe, ki na koncu na svojevrsten način »pakira, kar je zakuhala«, brez možnosti umika ene ali druge strani. Svet se sesuje kot hišica iz kart in ostanejo le gola dejstva, ovce pa, kot vedno v realnem svetu, doživijo bridek konec. Kljub temu da je duh koristoljubja res močan, niso vsi vodljive ovce, a posledice morajo na koncu »požreti« vsi. Vloge so si med seboj razdelili stari mački gledališke sekcije, ki vedno znova navdušijo s svojo interpretacijo. V vlogi Rožleta se je odlično odrezala Lara Zorn, pokvarjenega Kekca so zaupali Mateju Šajnu, kot Mojca je blestela Snežna Obreza, Aleš Brlan se je pre
Zgodba o Filipu: Zgodba o otrocih, ki jih je splet okoliščin pripeljal v vzgojni zavod

Zgodba o Filipu: Zgodba o otrocih, ki jih je splet okoliščin pripeljal v vzgojni zavod

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. november 2016 ― Postojna – Upokojena psihologinja Jasna Šebjanič Pupis, ki je 17 let delala v Vzgojnem zavodu Planina, ostalo kariero pa kot psihologinja na Osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna, je v prvih oktobrskih dneh izdala svojo drugo knjigo, Zgodba o Filipu. Jasna Šebjanič Pupis ob predstavitvi knjige Zgodba o Filipu Foto: Veronika Rupnik Tako kot njena prva knjiga, Katarinin hrib, Zgodba o Filipu govori o življenju v vzgojnem zavodu. O otrocih, ki niso imeli te sreče, da bi zanje skrbeli biološki starši in jih je splet okoliščin pripeljal v vzgojni zavod. Jasna Šebjanič Pupis z moderatorko Sabrino Mulec ob predstavitvi knjige Zgodba o Filipu Foto: Knjižnica Bena Zupančičeva Postojna Usode, s katerimi se je srečevala dolga leta, je Šebjaničeva strnila v zgodbo o dečku, ki je odraščal v zelo skrbni rejniški družini, vendar je prihod biološke matere njegov svet zamajal do temeljev in ga zapeljal v svet prestopništva in postopaštva. »Z zgodbo sem skušala razbliniti tudi bojazen do drugačnosti, ki je v odraslih še vedno vse preveč zakoreninjena,« je ob predstavitvi knjige v postojnski knjižnici dejala avtorica. V branje knjigo priporočamo vsem, ki imajo odraščajoče najstnike, strokovnim delavcem in učiteljem, ter tudi najstnikom.
Postojna: Novo kulturno središče kulturo išče

Postojna: Novo kulturno središče kulturo išče

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. oktober 2016 ― Postojna – Na Tržaški cesti v Postojni je 23. oktobra svoja vrata uradno odprlo novo KULTURnO sredIŠČE. Njegovo ime je preprosto in obenem sporočilno: »Kulturno središče – kulturo išče.« Bo prostor zbiranja in uresničevanja idej, v njem pa trenutno deluje osem društev oziroma skupin. Dragana Čolič (Žerjavisti), Andrej Smerdu (Društvo Bakla) in Jerneja Sojer Smerdu (DO-RE-MI življenJA) Foto: Bilijana Jankovič Idejniki in pobudniki novonastalega središča so društvo Bakla, DO-RE-MI življenJA in Žerjavisti, ki so prenovili prostore starejše stavbe in vanje vdahnili zgodbo. Andrej Smerdu, predsednik Društva Bakla, je poudaril, da središče namerava združevati in povezovati kulturne in tudi ostale ustvarjalce, predvsem pa mladim dati spodbudo in možnost za delo in razvoj. »S povezovanjem želimo v središču doseči boljšo učinkovitost pri izvajanju kulturnih vsebin, s katerimi bo naš skupni prostor bogatejši in kakovostnejši,« pravi Smerdu. Foto: Bilijana Jankovič Posegali bodo na področja kulturnega ustvarjanja, dediščine, športne kulture in odnosa do družbenega in naravnega okolja. »Iskali bomo med tradicionalnimi vrednotami v družbi in hkrati vsebine s pomočjo sodobnih pristopov usmerjali v nadaljnji razvoj,« še dodaja Smerdu. Blagoslova in odprtja prostorov, ki ga je popestril kulturni program, se je poleg ostalih udeležil tudi postojnski župan Igor Marentič. Trenutno v središču delujejo idejniki in pobudniki ter Vokalna skupina Goldinar, Mladinski pevski zbor Lux, Komorni zbor Arima, Pritrkovalci in Projekt Feniks – gradovi se prebujajo. Foto: Bilijana Jankovič Kulturno središče bo prostor zbiranja idej, prostor za vaje in ustvarjanje, v njem pa bodo lahko pripravili tudi manjše dogodke. »Glede na možnosti, ki nam jih ponuja prostor, bomo lahko pripravili kakšno predavanje imamo pa tudi prostor za razstave,« še pravi Smerdu. Trenutno je na ogled razstava fotografij domačega umetnika in fotografa Bojana Vilharja, ki je v objektiv ujel motive p
Logaški pihalci dokazali, da se v orkestru kalijo odlični mladi glasbeniki

Logaški pihalci dokazali, da se v orkestru kalijo odlični mladi glasbeniki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. oktober 2016 ― Logatec – Pihalni orkester Logatec z dirigentom Vidom Pupisom je tudi letos v Narodnem domu izvedel koncert s solisti, na katerem so se 22. oktobra predstavili mladi in nadarjeni godbeniki iz lastnih vrst. Prepričani so namreč, da sami premorejo kar nekaj uspešnih glasbenikov, ki jih je vredno predstaviti širši javnosti. Tako  tiste z dolgoletno glasbeno kilometrino kot tiste, ki šele stopajo na to pot in potrebujejo čim več spodbud in nastopov. Foto: Valter Leban Na koncertnem programu so se znašle skladbe različnih slogov, orkester pa je izvajal tudi del Simfonije št. 1, Gospodar prstanov nizozemskega skladatelja Johana de Meija. Kot prvi solist se je odlično odrezal Lev Pupis, dolgoletni član orkestra in priznan slovenski saksofonist, ki poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Na sopranskem saksofonu je zvokovno upodobil lik iz trilogije Gospodar prstanov Gollum. Pred tem in za uvod je orkester izvedel tudi prvi stavek omenjene simfonije, Gandalf – čarovnik. Foto: Valter Leban Obiskovalce je iz fantazijskega sveta v čas poletnih dni popeljal s skladbo Summertime Georga Gershwina, kjer se je kot solist na pozavni izvrstno izkazal Branko Mrak, dolgoletni član orkestra, dirigent Pihalnega orkestra Alpina Žiri in član številnih manjših zasedb. Pri tej skladbi sta improvizirala še klarinetist Rok Škrlj in Simon Brand na električni kitari. Sledila je skladba A Tribute to Harry James, kjer se je kot solist na trobenti odlično odrezal Žiga Čuk. Tudi on je v orkestru in v nekaterih drugih zasedbah, tudi pevskih, pridobil številne glasbene izkušnje. Pred orkester in obiskovalce pa sta stopila še najmlajša solista. V živahni skladbi Clari-Fun-Key je na klarinetu blestel Luka Vovk, za nastop ga je pripravil mentor v Glasbeni šoli Logatec, Marjan Grdadolnik. Foto: Valter Leban Kot zadnji je v skladbi za pihalni orkester in ksilofon, Erinnerung an Zirkus Renz, izredno suvereno in pogumno palčke v rokah držal tolkalec Luka Petrovč
Pivka: Razstava kot poklon narodu, ki je izbojeval svoje sanje

Pivka: Razstava kot poklon narodu, ki je izbojeval svoje sanje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. oktober 2016 ― Pivka – V pivškem Parku vojaške zgodovine (PVZ) so sinoči odprli fotografsko razstavo “Samostojni”, fotografije in fotoreporterji o samostojnosti Slovenije in vojni. Gostujočo razstavo Muzeja novejše zgodovine Slovenije je pripravila domačinka Irena Uršič, na ogled pa bo do junija prihodnje leto. Gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije (NZS) z naslovom “Samostojni” v Parku vojaške zgodovine Pivka (PVZ), 26.10.2016 – Foto: Jelka Lekše Najverjetneje ni naključje, da razstava v Parku vojaške zgodovine odpira vrata prav na dan, ko je pred petindvajsetimi leti zadnji vojak jugoslovanske vojske zapustil slovensko ozemlje. Po desetdnevni junijski vojni so vse vpletene strani hitro našle dogovor, da se jugoslovanska vojska umakne iz Slovenije v najkrajšem možnem času. Po razglasitvi samostojnosti pa dogajanje ni kazalo na to, da se bo situacija v relativno kratkem času ugodno rešila za mlado državo in njene prebivalce. Namen razstave je prikazati utrip desetdnevne vojne skozi objektiv fotografov in fotoreporterjev. Še ne objavljene fotografije 46 avtorjev v gledalcu vzbudijo pozabljene spomine na vznesenost ob razglasitvi samostojnosti, pa tudi strah in negotovost ob reakciji vojske, ki ji razplet ni bil po volji. Direktor Parka vojaške zgodovine (PVZ) Pivka, Janko Boštjančič, je v uvodnem nagovoru opozoril, da si je park »ohranjanje spomina na osamosvojitveno dogajanje postavil za svoje poslanstvo« in spomnil, da je pivška vojašnica pomemben kraj, saj so v tistih dneh ravno od tod na ceste zapeljali prvi tanki. Tudi župan občine Pivka, Robert Smrdelj, se spominu na osamosvojitveno dogajanje ni mogel izogniti in je zaključil, da »smo veseli, da je pričujoča razstava v Pivki. Če se spomnimo časa, od junijske vojne pa do dneva, ko je vojska odšla, je preteklo relativno malo časa, pa vendar nam država ni bila podarjena; mi krepimo državo na način, kot to počnemo z aktivnostmi v Parku vojaške zgodovine.« Gostujoča razstava Muzeja novejše zgodov
Jože Udovič dobil spominsko tablo na Slovenski pisateljski poti

Jože Udovič dobil spominsko tablo na Slovenski pisateljski poti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. oktober 2016 ― Cerknica – Pred Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica so 21. oktobra odkrili spominsko tablo Slovenska pisateljska pot – Jože Udovič, s čimer je ta notranjski pesnik, prevajalec in esejist dobil svojo postajo na zemljevidu literarnih pokrajin Slovenije. Tabla naj bi stala pred pesnikovo rojstno hišo, taborskim stolpom, a je svoje mesto dobila pred vhodom knjižnice. Foto: Dominika Vovk Godeša Direktorica knjižnice Marija Hribar odkritje spominske table vidi kot prispevek k ozaveščanju o duhovnih virih in meni, da bi stolp, v katerem se je rodil Jože Udovič, moral dobiti novo funkcijo – varovati pesnikovo materialno dediščino, v simbolnem pomenu pa tudi pesnikove najčistejše misli poezije. Foto: Dominika Vovk Godeša Vodja projekta Slovenska pisateljska pot Igor Likar se je v govoru dotaknil pesnikove ustvarjalne note, vezane na notranjsko pokrajino, in dejal, da Slovenska pisateljska pot vabi k vedoželjnosti in umetnosti, premišljevanju, pripovedovanju, k nepozabi ter da postaja duhovna hiša literarnega izročila za prihodnje rodove. Člana upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev Petra Kovačiča Peršina pa je pesnik navdihoval že v šolskih klopeh, zato je ob odkritju table navzočim zaželel, da bi se njegove misli dotaknile vsakega, ob tem pa je izrabil priložnost in osvetlil pomen bloškega romana Jožeta Čampe Na mrtvi straži. Kot pravi, bosta naše izročilo in beseda živela do takrat, ko bomo segali po naši knjigi; Slovensko pisateljsko pot vidi kot transverzalo slovenskega duha naše kulture. Večer, ki sta ga z violino popestrili učenki glasbene šole Ema Zdovc in Zala Stražišar in z besedo povezala knjižničarka Vesna Telič Kovač, je bil prvi spominski dogodek ob 30-letnici pesnikove smrti. Knjižnica novembra vabi na predstavitev monografije Franceta Pibernika o Jožetu Udoviču. Foto: Dominika Vovk Godeša Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, ki deluje na območju treh občin (Cerknica, Loška dolina, Bloke), je osrednja knjižnica tega območja. Po ve
še novic