Bistriško pustovanje bodo popestrili magični mamutzones s Sardinije

Bistriško pustovanje bodo popestrili magični mamutzones s Sardinije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. februar ― Ilirska Bistrica – V povorki na pustno nedeljo se bodo po ulicah Ilirske Bistrice letos podale tudi značilne maske iz Sardinije, mamutzones iz kraja Samugheo. Zanimivi liki bodo prav gotovo popestrili bistriško prireditev Pust je pršu, gre pa za figure iz prazgodovinskih časov, ki prikazujejo magične obrede starodavnih kmetijsko-pastirskih družb iz Sardinije in širšega območja Mediterana. Mamutzones, Samugheo, Sardinija Vir: http://www sardegnaturismo it Vsako leto v kraji Samugheo v provinci Oristano na Sardiniji poteka letni karneval, na katerem si obiskovalci ogledajo eno izmed najbolj originalnih etnoloških prireditev v karnevalskem repertoarju osrednje Sardinije. Liki z imeni Mamutzone, Urtzu in Omadore so figure iz prazgodovinskih časov, ki prikazujejo magične obrede starodavnih kmetijsko-pastirskih družb iz Sardinije in širšega območja Mediterana. Mamutzones, Samugheo, Sardinija Vir: http://www sardegnaturismo it Kulturna skupina Mamutzones iz Samughea iz Sardinije slovi po svojem bogatem kulturno-etničnem repertoarju, ki ga prikazujejo med sardinskim karnevalom, in svojimi ekspresivnimi kostumi in ornamenti, ki jih nosijo. Maska nima enotnega pomena, pomemben je človek, ki jo nosi, s tem spremeni svoje obnašanje in mimiko ter se na tak način spominja starodavnih simbolov. Neskončni krog življenja in smrti Osnovno oblačilo maske mamutzones sta kozja koža, na kateri visijo kravji zvonci, in naglavno pokrivalo »su casiddu« s kozjim rogovjem. Moški, ki nosijo masko, imajo obraze namazane s črnimi sajami. Stopajo z ritmičnimi koraki in sledijo ponorelemu teku drugega lika, imenovanega s`urtzu. Ta predstavlja grozljivo živalsko figuro, ki brez postanka skače in se vrti, dokler izmučena ne pade na tla pod udarci palice tretjega lika, s`omadore, ki nosi črno haljo. V mehaničnem ritmu rojstva in smrti maske mamutzones obkrožijo žrtev s`urtzu, ki postane nesmrtna v neskončnem krogu življenja in smrti. V tem pogledu s`urtzu nikoli ne umre, ampak
OŠ Prestranek: »Ta svet je pesmi vreden«

OŠ Prestranek: »Ta svet je pesmi vreden«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. februar ― Prestranek – Na večer pred kulturnim praznikom so na Osnovni šoli Prestranek pripravili že tradicionalno prireditev, ki so jo letos posvetili Franu Milčinskemu Ježku, na kateri so nastopili tako učenci kot otroci iz vrtca. Na prireditvi so obudili Ježkovo misel »Ta svet je pesmi vreden« in jo navdahnili z otroško igrivostjo. Foto: OŠ Prestranek V telovadnici šole so se pod mentorstvom vzgojiteljic in pedagoških delavcev predstavili vrtčevski otroci in vsi učenci od 1. do 9. razreda OŠ Prestranek. Letošnja nit prireditve sta bila življenje in delo slovenskega pesnika, scenarista, humorista in predvsem človeka, velikega po srcu, Frana Milčinskega Ježka. Točke so črpali iz neverjetno obsežnega in času primernega opusa njegovih del. Tako so se na odru zvrstile recitacije, plesi, petje, kratki skeči in lutkovna igra. Prireditev so umestili v čas črno-bele televizije in izpeljali kot snemanje v studiu, v katerem je sedel celo sam Ježek z ženo. Temu primerna je bila tudi domiselna scenografija prostora. Prireditev si je ogledalo zavidljivo število staršev in ostalih krajanov, ki so s številnimi aplavzi potrdili, da je bila tudi letošnja prireditev pripravljena in izvedena na ravni, ki je primerna za kulturni praznik. Ana Kaluža
Nastop mladih glasbenikov: Ljubezen je vse, kar potrebuješ

Nastop mladih glasbenikov: Ljubezen je vse, kar potrebuješ

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. februar ― Cerknica – »Ljubezen je vse, kar potrebuješ,« je pisalo na enem izmed papirnatih srčkov, ki so jih v dar prejeli obiskovalci glasbenega večera, ki so ga pripravili mlade flavtistke in pevci cerkniške glasbene šole dan pred godom sv. Valentina. Foto: Notranjsko-primorske novice Nadobudni mladi glasbeniki iz razreda Rebeke Hren Dragolič so svoje znanje pokazali v dvorani Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica. Nastop je bil valentinovo obarvana; obiskovalcem so poklonili papirnate srčke z različnimi verzi, na koncu pa so jih postregli še s čokoladnimi valentinovimi srčki.
Adoramus s pesmijo obeležil tri desetletja kakovostnega prepevanja

Adoramus s pesmijo obeležil tri desetletja kakovostnega prepevanja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. februar ― Logatec – S slavnostno mašo in koncertom pod geslom Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela so pevci Adoramusa v cerkvi sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu Adoramusa obeležili 30-letnico delovanja tega priznanega mešanega pevskega zbora. »Poleg vseh nagrad in priznanj, ki smo jih skupaj dosegli, čeprav to ni bila naša glavna prioriteta, je zame največje priznanje to, da še vedno z velikim zanosom skupaj ustvarjamo, načrtujemo nove projekte in prepevamo Bogu v čast,« pravi dirigent Marjan Grdadolnik. Na voljo je tudi celotna fotogalerija. Foto: Valter Leban Slovesno mašo je vodil domači župnik Janez Kompare, somaševala sta Rafał Andrzej Kędzierski in Robert Friškovec. Člani pevskega zbora Adoramus so jo oblikovali tako glasbeno kot tudi z besedilnimi prispevki, v katerih je bilo zaznati veliko hvaležnosti Bogu za vsa ta leta skupnega prepevanja. Adoramus je izvedel latinsko mašo v čast sv. Ceciliji skladatelja Antona Foersterja in druge skladbe iz bogate zakladnice sakralne glasbe. Foto: Valter Leban Zboru je dirigiral Marjan Grdadolnik ob spremljavi organistke Mihaele Kavčič. Logaška cerkev sv. Nikolaja je bila polna vernikov in čutilo se je praznično vzdušje. K temu so prispevale tudi nove uniforme, saj je zbor  žarel navzven in navznoter. Na koncu sv. maše se je župnik Janez Kompare zahvalil vsem in izrazil veselje, da ima župnija tako kakovosten zbor. Po sveti maši je sledil krajši koncert Marijinih skladb ob prazniku lurške Matere Božje. Najprej je zazvenela skladba Ave Maria de Lourdes, kjer je solistični del odpel odlični Beno Možina. Sledila je skladba Marija, če gledam tvoj mili obraz ob spremljavi orgel, na katere orkester že vsa leta spremlja organistka Mihaela Kavčič. V intimnem vzdušju svetlobe je premierno zazvenela skladba Presveta mati poljskega skladatelja Mikolaja Goreckega in v oko privabila marsikatero solzo. Koncert se je pomenljivo zaključil s skladbo Laudate Dominum (Hvalite Gopsoda), ki jo je spisal dirigent Ma
Zvenele so ljudske pesmi, odmevale so godčevske viže

Zvenele so ljudske pesmi, odmevale so godčevske viže

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. februar ― Podcerkev, Loška dolina, Logatec – Na srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Od kod si dekle 2017 so se v prostorih zavoda Ars Viva v Podcerkvi predstavili poustvarjalci ljudske glasbe. Srečanje je pripravila cerkniška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na podobnem srečanju so se v soboto v Logatci predstavili tudi logaški folklorniki in ludski pevci. Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Od kod si dekle 2017, Podcerkev, 12. 2. 2017 Foto: Notranjsko-primorske novice Pesmi so zazvenele iz grl ljudskih pevk iz skupin Jezerska tršca, ki delujejo v okviru PGD Dolenje Jezero in jih vodita Alja Klemenc in Marija Leskovec, Trlice iz KUD Ligojna, ki jih vodi Andreja Trobec, in Drumice iz KUD Židan Parazol pod vodstvom Helene Urbančič. Predstavila se je še skupina Ljudski pevci Jezerci pod vodstvom Franca Levarja, na oder pa je stopila tudi ljudska pevka Marija Baraga iz Cerknice. Posebej sta nastopila ljudska godca harmonikar Samo Levar in kontrabasist Ivan Najger, ki sicer godeta z Jezerci. Kot strokovna spremljevalka je nastopom prisluhnila Nina Volk, ki ji je ljudska glasba zelo blizu, sicer pa z očetom in bratom igra in poje v družinskem triu Volk Folk. Marija Baraga, srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Od kod si dekle 2017, 12. 2. 2017 Foto: Notranjsko-primorske novice V soboto pa so v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte nastopili poustvarjalci ljudskih pesmi z Logaškega. Na medgeneracijski folklorni prireditvi ter območnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Od kod si dekle ti doma, ki jo je pripravila logaška izpostava JSKD, so se z ljudskimi pesmimi in plesi predstavile otroške in odrasle skupine ter posamezniki iz logaške občine. Strokovna spremljevalka in selektorka dr. Urša Šivic si je ogledala nastope Ivanke Urbas, skupin Grlice in Zmajčki, skupine ljudskih pevk Društva upokojencev Rovte in Medvejcev ter skupin iz Vrtca Kurirček, Zmajčkov in Mehurčkov iz enot

20 let kulturnega društva Lipa: Časi minevajo, spomini ostajajo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. februar ― Pivka – Prireditev ob Prešernovem dnevu je v Pivki minila v znamenju 20-letnice delovanja društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa. V Krpanovem domu so predstavili zbornik Časi minevajo, spomini ostajajo, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Spomnili so se številnih prireditev in aktivnosti, ki so jih člani društva, ki se ne ukvarjajo le s kulturo, pač pa tudi s krajevno zgodovino, nanizali v dveh desetletjih. Predsednika Lipe , Irena in Ernest Margon, ter povezovalka Marjana Grčman Foto: Polona Kovačič Društvo Lipa so ustanovili kmalu potem, ko je Pivka postala samostojna občina. »Prvi in dolgoletni predsednik društva Ernest Margon je takrat začutil, da se moramo od Postojne »osamosvojiti« tudi na drugih področjih,« pravi predsednica društva Irena Margon. »Od nekdaj nas je zanimala krajevna zgodovina, videli smo, da se je v naših krajih zgodilo marsikaj zanimivega in naredilo veliko dobrega, kar smo želeli ohraniti za prihodnje rodove.« Člani društva so že od začetka aktivni tudi na področju kulture, kjer se prej, z izjemo zborovskih koncertov, ni dogajalo prav veliko. Društvo Lipa je tako na območje Zgornje Pivke prineslo pestro kulturno dogajanje, na njihove prireditve ljudje radi hodijo. »Danes jih pride malo manj kot včasih, ko je bila dvorana resnično polna, verjetno je to tudi zaradi tega, ker je danes ponudba prireditev veliko večja, kot je bila,« razmišlja Margonova. V društvu so si zadali, da k sodelovanju pritegnejo mlade. Ti skupaj s starši radi hodijo na ustvarjalne delavnice in delujejo v dramski in lutkovni skupini; še posebej se veselijo nastopov; z igro O psu, ki ni znal lajati, ki so jo napisali sami, so gostovali v številnih krajih. Program v Krpanovem domu so popestrili Moški pevski zbor Pivka, Pevska skupina Studenec in trio Volk Folk ter recitatorji Ana Žužek Barle, Suzana Česnik in Marko Vadnjal kot Martin Krpan. Glasbeni prispevek tria Volk folk Foto: Polona Kovačič Gostili so številne osebnosti Na kultu
Cerknica: Stanovalci centra starejših kulturno in aktivno

Cerknica: Stanovalci centra starejših kulturno in aktivno

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. februar ― Cerknica – Za varovance Deos centra starejših Cerknica   je bilo četrtkovo popoldne kulturno in aktivno obarvano. Na priložnostni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku jim je zapela Ljoba Jenče, ljudska pevka, doma iz Cerknice, odprli pa so tudi aktivno pot, namenjeno vadbi varovancev doma.   Prisluhnili so Ljobi Jenče. Foto: Notranjsko-primorske novice Ob slovenskem kulturnem prazniku so v domu organizirali prireditev, na kateri se je varovancem predstavila Ljoba Jenče, domačinka iz Cerknice. »Kultura je tisti del vsakdanjega življenja, ki ljudem širi obzorje, plemeniti duha, izboljšuje medsebojne odnose ter širi strpnost in sodelovanje,« smo slišali v uvodu, nadaljevala pa je umetnica. Foto: Notranjsko-primorske novice Pevka, pravljičarka, zbirateljica, ki živi in deluje ob Cerkniškem jezeru, zbira ljudske pesmi tako, da prisluhne ljudskim pevkam in pevcem v živo. Pred nastopom nam je vidno ganjena zaupala, da je nastop, na katerega se je pripravila zanjo prav poseben. »Med poslušalci so tudi posamezniki, ki so mi predali vrsto pesmi, ki sem zapisala in jih izvajam, na nastopu za tovrstno publiko lahko vidimo, kam gremo,« je povedala in dodala, da se ji bo v izvajanju ene od pesmi pridružila gospa Ana Nared, 93-letna varovanka doma. Res se nam je pozneje predstavila drobna, vendar čila gospa Ana, ki je z močnim glasom zapela pesem Marija z Ogrskega gre, pri kateri je pevkama pritegnila večina publike. Zadnjo pesem so tako družno prepevali nastopajoča in občinstvo v dvorani. S kulturo so v domu dihali tudi na predvečer praznika, ko jih je obiskala Bojana Mišič. Skupaj so zapeli slovensko himno in brali Prešernove Poezije, reševali so kviz o pesniku, ki ga je pripravila Mišičeva, si ogledali krajše dokumentarne filme in sestavljali puzzle. Foto: Notranjsko-primorske novice Aktivna pot za razgiban vsakdan V centru starejših so odprli tudi aktivno pot s 23 postajami, na katerih lahko stanovalci krepijo mišično moč, gibljivost in rav
Postojna: Ob prazniku kulture priznanje Miroslav Vilhar v roke Silvi Bajc

Postojna: Ob prazniku kulture priznanje Miroslav Vilhar v roke Silvi Bajc

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. februar ― Postojna – V postojnskem hramu kulture so včeraj odmevale besede Prešerna in njegovih prijateljev, ki so si jih izmenjavali v pismih, nič manj odmevne pa niso bile niti besede slavnostnega govornika Draga Miselja – Mefa. Na osrednji občinski prireditvi ob Prešernovem dnevu je bilo kulture za zvrhan koš, občina pa se je s priznanjem Miroslav Vilhar oddolžila Silvi Bajc, ustvarjalki, ljubiteljici kulture in vodji javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki s svojim delovanjem daleč presega okvirje službenih zadolžitev. Silva Bajc in Igor Marentič Foto: Valter Leban Gostitelj proslave, postojnski župan Igor Marentič, je v uvodnem pozdravu opozoril na teritorialno majhnost države in števila prebivalcev, na kulturno raznolikost in jezikovno pestrost, ki je dala veliko umetnikov, ki so bili cenjeni tako doma kot tudi v tujini. Slavnostni govornik na prireditvi, Drago Mislej – Mef, novinar, glasbenik in urednik, pa je v svojem govoru izpostavil odnos do slovenskega jezika in s tem opozoril na drugi vidik kulture naroda. Drago Mislej – Mef Foto: Valter Leban Bistvenega pomena so po mnenju Miselja radijske postaje, ki z uporabo slovenske besede in predvajanjem slovenske glasbe najbolj neposredno ohranjajo slovenski jezik. Kljub poslanstvu, ki bi ga morale imeti radijske postaje, pa pretehta njihov komercialni vidik. Najbolj neposredne dokaz je dogajanje okoli radijskih kvot, ki je prav v dneh pred kulturnim praznikom doseglo vrhunec z začetkom postopka presoje ustavnosti zakona, ki bi določil obseg slovenske glasbe na domačih radijskih postajah. Kot primer kulturnega ravnanja pa je Mislej izpostavil Janeza Nepomuka Kalistra, ki je, potem ko je uspel v Trstu, do smrti daroval domači vasi, Slavini, za boljši razvoj. Foto: Valter Leban Prešeren in njegovi prjatli  V bogatem kulturnem programu so v nadaljevanju predstavili razmišljanja in osebno plat največjega slovenskega pesnika prek pisem, ki si jih je izmenjeval s prijatelji in dobrimi znanci, kot
Logatec: Neumornemu Janezu Podjedu podelili najvišje priznanje na področju kulture

Logatec: Neumornemu Janezu Podjedu podelili najvišje priznanje na področju kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. februar ― Logatec – Na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Narodnem domu sinoči podelili najvišja priznanja Občine Logatec na področju kulture. »Prav je, da v domačem okolju prepoznamo tiste, ki ustvarjajo kulturo, da bolje spoznamo življenje in njegovo kvaliteto ter s tem naredijo nekaj za nas«, je uvodoma dejal župan Berto Menard. Nagrajenci pa so v nagovorih poudarili  vlogo skupnosti, za katero ustvarjajo, družin, ki jih pri tem podpirajo in priložnosti, da udejanjijo svoje talente.  Podelitev februarskih priznanj, kulturni praznik, Logatec, 7. 2. 2017 – Foto: Jelka Lekše Februarsko priznanje za življenjsko delo je prejel neutrudni Janez Podjed, ki ga Logatčani – pa tudi drugi – dobro poznajo kot človeka, ki svoje talente razvija na različnih področjih kulturnega udejstvovanja. Februarski priznanji za izjemne dosežke pa je župan Berto Menard izročil Špeli Zupan Delux in Vesni Stražišar. Podelitev februarskih priznanj, kulturni praznik, Logatec, 7. 2. 2017 – Foto: Jelka Lekše Janez Podjed v Logatcu živi in deluje že skoraj pol stoletja in je v tem času v logaški kulturi pustil opazno in pomembno sled. Aktiven je bil v dramski skupini in kot pevec, na osnovni šoli 8 talcev, kjer je služboval kot športni učitelj, pa je s svojim entuziazmom in aktivnostmi veliko prispeval pri organizaciji številnih kulturnih prireditev, za katere je pisal scenarije in jih režiral, so zapisali v obrazložitvi. Tako je na mlade prenašal zavedanje o pomembnosti slovenske besede in jim privzgajal odnos do kulture in kulturne dediščine. Med drugim je napisal in režiral odmevno etnološko igro Na kmečkem podu, ki je v starejših obudila spomin na pretekle čase, v mlajših pa prebudila zavest o pomembnosti kulturne dediščine. Devet let je prepeval v Logaškem oktetu, že 19. leto pa poje v učiteljskem oktetu Pa kol’k’r tol’k’ – bil je med njegovimi ustanovitelji, v igri Med furmani, s katero so pevci nastopali po vseh Sloveniji, pa je odigral vidno vlogo.
Simon Kardum: Kultura ni le razvedrilo in strošek, ampak tudi generator gospodarskega napredka

Simon Kardum: Kultura ni le razvedrilo in strošek, ampak tudi generator gospodarskega napredka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. februar ― Oster in brez dlake na jeziku, letnik 1962. Človek, ki je v polje kulture intenzivno vpet že vsaj 30 let, od leta 2009 kot direktor mednarodno prepoznavnega Centra urbane kulture Kino Šiška. Simon Kardum je otroštvo in zgodnja mladostna leta preživel v rodni Cerknici, študij in udejstvovanje na področju sodobne umetnosti – z vmesno postojanko v uradih ministrstva za kulturo –, pa sta ga za dlje časa iztrgala notranjskim gozdovom. Po izobrazbi je slovenist in filozof, ukvarjal se je z novinarstvom in publicistiko, bil je tudi prvi programski vodja Kulturnega doma Cerknica. Zadnja leta se s strastjo posveča obdelovanju vrta in njive v Markovcu v Loški dolini, kjer si je ustvaril svoj novi dom. Kljub ponižnemu odnosu do zemlje pa je človek ambicij in velikopoteznih načrtov, ki čakajo na uresničitev. Lahko tudi v vlogi ministra za kulturo, kot pravi sam. Simon Kardum Foto: Valter Leban Vpetost v polje kulture je pri vas prisotna na vsaj dva načina, kot obdelovanje zemlje, kar je izvorni pomen te besede, in kot ukvarjanje z umetnostjo, s čimer najpogosteje povezujemo besedo kultura. Kakšno povezavo vidite med obema? Če kulturo razumemo v širšem smislu, lahko človek šaljivo pripomni, da pomeni kultura vse tisto, kar sodi pod kultivacijo družbe, torej je eden od vidikov kultiviranja državljank in državljanov. Znotraj tega početja je treba razmisliti, na kakšen način človek zaradi civilizacijskih razlogov in evrocentrizma kot tudi egocentrizma posega tudi v naravno okolje. Na voljo imamo dva odbleska. Ali je naš pristop agresiven ali pa v naravo posegamo na način, ki je do nje prijazen, pri čemer se zavedamo, da smo samo bitja, ki smo sestavni del narave. Ukvarjanje z naravo je lahko zelo zanimivo in simpatično. Kot filozof sem vseskozi izjemno rad bral Spinozo, on se je intenzivno ukvarjal s takimi problemi. Takrat sem se začel zavedati, da je sožitje z naravo zelo pomembno. Sočasno sem začel gojiti do narave pa tudi do vesolja strahospoštovanje. Kar pomeni
Vida Žlogar: V ljubiteljski kulturi brez navdušenja ne gre

Vida Žlogar: V ljubiteljski kulturi brez navdušenja ne gre

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. februar ― Nepogrešljivi del kulturnega dogajanja so ljubiteljski ustvarjalci in poustvarjalci, pevci, igralci, literati, glasbeniki, slikarji in številni drugi, ki svojo ljubezen do posamezne kulturne dejavnosti nesebično delijo z drugimi in s svojimi nastopi pa tudi izdelki bogatijo življenja ljudi v okolju, v katerem delujejo. Med njimi so tudi forklorniki in prav folklorna dejavnost ima v cerkniški občini tradicijo, ki jo ohranja folklorna skupina Kulturnega društva Rak Rakek. Skupino vodi Vida Žlogar, ki je folklori zvesta že od študentskih let, ko je plesala pri Folklorni skupini France Marolt. Vido Žlogar naprej ženejo številne ideje, projekti in nastopi doma in na tujem. Foto: osebni arhiv Kot pravi Žlogarjeva, je vodenje skupine in zasledovanje začrtanega programa zaradi usklajevanja prostega časa plesalcev in godcev včasih naporno. Kljub temu ji volje in vztrajnosti ne manjka, saj jo naprej ženejo številne ideje, projekti in nastopi doma in na tujem, pri čemer ji je v posebno spodbudo dobra ocena, ki jo je skupini dodelil Mirko Ramovš. Dobri rezultati, odlično druženje, zanimivi nastopi in gostovanja na različnih dogodkih so Vidi svojevrstna nagrada za opravljeno delo, za številne neprespane noči in neštete prevožene kilometre, saj brez tovrstnega zadoščenja svojega poslanstva ne bi uspela nesebično opravljati že toliko let. Kot pravi, jo k vztrajanju spodbuja ljubezen do kulturne dediščine, v kar največji meri pa želi naprej prenesti bogato znanje, ki ga je osvojila v vseh letih, ko je ljudski ples pomemben del njenega življenja. Folklorniki KD Rak Rakek na 5. mednarodnem folklornem festivalu na Uncu Foto: Tone Malc Veseli se novih izzivov Želi si, da bi se skupini pridružili novi člani in da bi mladina v ohranjanju plesne dediščine prepoznala izziv in priložnost za dobro druženje. »Poti, ki smo jo prehodili do zdaj, se bomo vedno radi spominjali, veselimo pa se novih ciljev in izzivov,« pravi Žlogarjeva. »Tudi v prihodnje si bomo prizadevali k
Prešerno ob Prešernovem dnevu: Ob kulturnem prazniku številne prireditve

Prešerno ob Prešernovem dnevu: Ob kulturnem prazniku številne prireditve

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar ― V teh dneh se bodo po večjih mestih in majhnih krajih zvrstile prireditve, ob osrednjih občinskih še številne druge, s katerimi bomo obeležili slovenski kulturni praznik. Na praznik kulture bodo svoja vrata odprle tudi nekatere ustanove, na primer Notranjski muzej v Postojni. Odri kulturnih ustanov niso polni le ob prazniku kulture; ob koncu lanskega leta so v Kulturnem domu Postojna uprizorili predstavo Ikarus, v kateri blesti domačin Martin Valič. Foto: Valter Leban Postojna Na osrednji prireditvi v Postojni Prešeren in prijatli, ki bo 8. februarja ob 19.30 v Kulturnem domu Postojna, bodo med drugim podelili priznanja Miroslava Vilharja za dosežke na področju kulture, slavnostni govornik pa bo novinar in glasbenik Drago Mislej – Mef. Razmišljanja in osebno plat pesnika bodo na prireditvi predstavili prek pisem, ki si jih je izmenjeval s prijatelji in dobrimi znanci, kot so Matija Čop, Stanko Vraz, František Čelakovsky in Miha Kastelic. Izmenjavo besed bodo uprizorili Andrej Smerdu, Martin Valič, Franci Petkovšek in Janez Kanoni, Prešernu bo glas posodil Peter Bajnoci. V glasbenem delu bodo nastopili domača vokalna skupina Mavrica, zasedba Salt PeeNuts in glasbenik Bor Zgonc. Za kitarsko spremljavo pogovorov med Prešernom in prijatelji bosta poskrbela Tine Črnugelj z Glasbene šole Postojna in Anton Črnugelj, profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V kulturnem domu Miroslava Vilharja v Planini pa bo 7. februarja ob 19. uri proslava z naslovom Slika govori in beseda riše, ki jo pripravlja Kulturno-umetniško društvo Planina. Knjižnica Bena Zupančiča Postojna ob prazniku slovenske kulturne in spominu na dr. Franceta Prešerna vabi v svoje prostore s pestro knjižnično, literarno in drugo ponudbo. Med 6. in 11. februarjem bodo v vseh enotah knjižnice obiskovalcem ponudili odpisane knjige, ki jih bodo lahko brezplačno odnesli domov. V četrtek, 9. februarja, ob 18. uri pa bo v čitalnici v Postojni predstavitev retrospektivne knjige

Pri Svetem Vidu so uživali na prešernem večeru

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar ― Sveti Vid, Cerknica – Z recitacijami Prešernovih pesmi in predstavitvijo življenja največjega slovenskega pesnika so v Hiši na Purgi pri Svetem Vidu nad Cerknico v soboto oblikovali Prešeren večer. Na prireditvi sta nastopila dramski igralec Pavle Ravnohrib in Katja Šivec, program pa sta popestrili mladi glasbenici. Foto: Notranjsko-primorske novice »V Hiši na Purgi smo prvič pripravili prireditev ob kulturnem prazniku, zato smo se odločili, da ga v celoti posvetimo dr. Francetu Prešernu,« je povedala Silva Šivec. Ravnohrib in Katja Šivec sta recitacije znanih Prešernovih pesmi, med njimi pa tudi prepesnitev Povodnega moža, v katerem je Andrej Rozman Roza opisal sodobno Urško, prepletla z zgodbami iz življenja največjega slovenskega pesnika. Program sta z glasbo popestrili Viviana in Sara Vogrin. Po zaključku prireditve, ki je napolnila prostore Hiše na Purgi, so kulturi in umetnosti dodali še veselo druženje, saj so se obiskovalci po njej zadržali na sproščene klepetu.
Kakšno kulturo nam ponujajo kulturni hrami?

Kakšno kulturo nam ponujajo kulturni hrami?

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. februar ― Kulturni domovi so institucije, ki jih običajno podpira tudi občinski denar, obenem pa imajo vpliv na to, kakšne vrste kulturnih dogodkov lahko ljudje obiščejo v domačem kraju oziroma občini. Lahko so generatorji dobrega kulturnega programa ali pa tudi ne, kar je v veliki meri odvisno od programskega vodje, če ga imajo. O svojih izkušnjah je spregovorila Katja Jordan, ki je lani začela voditi Kulturni dom Postojna. Katja Jordan, vodja Kulturnega doma Postojna Foto: Valter Leban Kaj je dober kulturni program? Okusi so različni, zato enotnega odgovora ni. Jordanova meni, da mora biti program raznolik, pisan in privlačen, da je všeč širšemu krogu ljudi. »Vselej pa ne velja, da ima dober kulturni program obiskovalce. Kajti program, ki je všečen širši publiki, najpogosteje so to komedije, lažje napolni dvorano, kot na primer zahtevnejše dramsko delo ali džez koncert. Ampak to ne pomeni, da je manj kakovostno, le ljudje so mogoče manj dovzetni za tako kulturno ponudbo.« Povsem pa ne in Jordanova se zaveda, da si obiskovalci želijo tudi zahtevnejših vsebin. »Gostili smo že veliko izjemnih, visoko kakovostnih in pomembnih kulturnih dogodkov, ki so ponesli glas o Postojni kot o pomembnem žarišču kulture v regiji,« pravi. »Dominira sicer lahkotna kultura, v zakup pa je treba vzeti masovno uporabo mobilnih tehnologij in nenehno drastično spreminjanje okusa občinstva.« Katja Jordan, vodja Kulturnega doma Postojna Foto: Valter Leban »Imeti moramo pogum, da ponudimo nekaj novega« Jordanova pravi, da imata v Kulturnem domu Postojna enakovredno domovinsko pravico popularna kultura, taka za sprostitev, in visoka kultura. Dobro morajo pretehtati, preden ljudem ponudijo vsebine visoke kakovosti. »Treba je prisluhniti občinstvu, ki ga za svoje delovanje potrebujemo.« Velik izziv je, kako občinstvo pridobiti, še večji pa, kako ga obdržati. »Zagotavljati moramo kakovostne in ekskluzivne predstave, imeti moramo pogum, da ponudimo nekaj novega, ponujati moramo stalno,
Marjan Manček: Mojster risbe najraje riše Hribce

Marjan Manček: Mojster risbe najraje riše Hribce

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. januar ― Marjan Manček. Le kdo ne pozna njegovih slovitih ilustracij za otroške knjige, kot so Mojca Pokrajculja, Pedenjped, Zlata ribica, Peter Klepec, Kozlovska sodba v Višnji Gori ali Kraljična na zrnu graha, in stripov, kot so nepozabni Hribci. Z duhovitim ilustratorjem, ki je doma iz »Hribov« nad Cerknico, iz vasi Selšček, kjer se je rodil tudi znameniti Maksim Gaspari, smo pokramljali ob lepi priložnosti, saj je decembra lani prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Nagrada velja za najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije, podeljuje jo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v okviru slovenskega bienala ilustracije. Marjan Manček o življenju brez humorja: »Na zunaj zanimivo, a znotraj prazno. Kot Cerkniško jezero brez vode ali jed brez soli.« Foto: Valter Leban Kdo je Marjan Manček? Sva dva. Moj bratranec je bil mojster dreta v Celju, jaz pa naj bi bil mojster ilustracije, stripa in filmske animacije iz Selščka. Prejel je že čestitke za moje ilustracije, jaz pa za njegov prispevek v pismih bralcev. Oba imava po tri otroke in sva zdaj upokojenca. Mladost ste preživeli v Novem mestu. Kako in kdaj ste postali Hrib’c? Otroštvo in okolje sta bistvena za duhovni razvoj človeka. Rasel sem v materialno skromni družini, ki se je sedemkrat selila. Morje sem videl šele pri sedemnajstih letih. Ko sem hodil v gimnazijo, sem objavil prvo šaljivo risbo, karikaturo, v Pavlihi, ‘listu za pametne Slovence’. Med študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem se preživljal z risanjem karikatur. Po srečanju z Marto in najini poroki so prišle selitve v Medvode, Crikvenico in končno v Selšček, ženino rojstno vas. Tu, na Menišiji, smo si pred 35 leti zgradili dom. Marjan Manček Foto: Valter Leban Selšček je prav posebna vas v cerkniški občini. Rodila je enega največjih slovenskih slikarjev in sprejela enega največjih slovenskih ilustratorjev in ustvarjalcev stripa. Verjetno se na Notranjskem počutite odlično? Naša vas leži na nadmorski viši
še novic