Le predi dekle, predi …

Le predi dekle, predi …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Babno Polje, Loška dolina – Le predi, delke, predi … Tako bi lahko s slovensko ljudsko pesmijo zaključili študijski krožek Druženje ob ročnih delih, ki je v maja in junija potekal v večnamenskem objektu v Babnem Polju. Da se niti niso prav nič krotičile (trgale, op. p.), je poskrbela mentorica študijskih krožkov Janja Urbiha, letošnja prejemnica priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih Andragoškega centra Slovenije. Zaključek študijskega krožka Druženje ob ročnih delih, mentorica Janja Urbiha, Zavod Rihtarjeva domačija, grad Snežnik, 10. junij 2017 Foto: Alenka Veber Domačini Loške doline že dodobra poznajo Janjo Urbiha kot mentorico študijskih krožkov, neformalne oblike učenja, kjer se majhne skupine zbirajo in učijo, se v njih družijo radovedni ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Letos je Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja Urbihovo povabil, da vodi študijski krožek tudi v Babnem Polju. Sredstva za delovanje krožka je zavod dobil na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po tehtnem razmisleku se je Urbihova odločila, da bo prvi študijski krožek v Babnem Polju posvetila ročnim delom, kar se je izkazalo za dobro. Že uvodno srečanje je pokazalo, da je tudi v Babnem Polju zanimanje za tovrstno brezplačno izobraževanje. Med udeleženkami so bile tako Babnopoljke kot druge občanke Loške doline, študijskega krožka pa sta se udeležili tudi krožkarici iz občine Pivka in Goransko-primorske županje. Na srečanjih so udeleženke spoznale različne tehnike ročnih del, od kvačkanja, pletenja, različnih tehnik vezenja, izdelave rišelje vezenin do makrameja, tehnike izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov. Ob prijetnem druženju in prenašanju znanja starejših na mlajše, je bil čas tudi za kramljanje ob ročnih delih, tako kot nekoč. Svojevrstno je bilo druženje ob zaključku študijskega krožka, 10. junija. Janja Urbiha, domačinka iz Kozarišč, se je odločila, da udeleženke pov
Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Cerknica – V cerkniški galeriji Krpan so na ogled ekspresionistične risbe Logatčana Vida Sarka. Navdihnile so ga nenavadne in malo poznane azteške pesmi, ki jih je prevedel v likovna dela, in s tem na svojevrsten način tudi azteško kulturo v evropejsko. »V njih sem poskušal zajeti vznesenost azteških pesmi, ki so epske in lirske hkrati,« pravi Sark, ki je odprtje razstave pospremil s predavanjem o Aztekih in njihovi kulturi. »Risbe niso ilustracije, pač pa temeljijo na občutjih, ki jih pesmi povzročajo, in na simboliki, tako kot jezik v pesmih.« Razstava Azteške pesmi je na ogled do 5. julija. Razstava Azteške pesmi, Vid Sark, galerija Krpan, Cerknica, 15. junij 2017 Foto: Jelka Lekše Akademskega oblikovalca Vida Sarka je v zadnjih letih pritegnila azteška zgodovina in umetnost, še posebej pa so ga navdihnile azteške pesmi oziroma Cantares Mexicanos. Da bi lahko bolje razumeli njegove risbe, je Sark ob odprtju razstave spregovoril o Aztekih, njihovi kulturi in umetnosti ter predstavil malo poznane azteške pesmi. Gre za 91 vznesenih pesnitev, nekatere med njimi imajo več kot 100 kitic. Ustno so se prenašale iz roda v rod, zapisali pa so jih šele španski zavojevalci. Do nedavnega so bile skorajda nepoznane, saj so jih strokovnjaki analizirali šele konec 20. stoletja. Ker je azteški jezik nahuatl zelo zapleten in temelji na sestavljanju besed ter je poln metafor, si je za razumevanje pesmi treba vzeti veliko časa, je pojasnil Sark. Azteške pesmi imajo značaj pesmi duhov; z njimi so pripovedovalci, ki so jih recitirali ali peli ob glasbeni spremljavi, klicali duhove prednikov, zgodovinskih ali mitoloških osebnosti, ki so obsedle govorca in skozi njega pripovedovale zgodbo. Azteške pesmi kažejo drugačno podobo Aztekov, ki so znani predvsem kot krvoločni vojščaki in ljudstvo, ki je božanstvu žrtvovalo ljudi. »Gre za zelo kompleksne pesmi, polne metafor, tujih našima jeziku in kulturi,« pravi Sark. Na osnovi razpoloženj, v katere ga je zazibalo prebiranje
Jenkinsova Maša za mir je odmevala od Švice do Slovenije

Jenkinsova Maša za mir je odmevala od Švice do Slovenije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. junij ― Logatec – Simfonični orkester Cantabile se je konec maja predstavil s tretjim velikim vokalno – instrumentalnim projektom, Jenkinsovo kantato oz. (u)glasbeno mašo za mir, ki nosi naslov The Armed Man: A Mass for Peace. Orkestru se je ob izvedbi pridružil gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter domači Mešani pevski zbor Adoramus. Po zelo uspešni turneji v Švici v začetku maja, na kateri so glasbeniki Simfoničnega orkestra Cantabile na treh razprodanih koncertih navdušili občinstvo v Bernu in Zürichu, se je zgodba o uspehu ponovila tudi v Sloveniji. 26. maja so koncertirali v do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in dan pozneje v večnamenski dvorani v Logatcu. Cantabile v Logatcu – Foto: Valter Leban Projekt The Armed Man (Oboroženi mož) je povezal mlade glasbenike iz Slovenije in Švice. Skrbno izbran program z osrednjim delom, kantato The Armed Man, ki spada med vrhunce sodobne klasične glasbe, je prek 160 nastopajočih potem, ko so trije koncerti v začetku maja zazveneli v Bernu in Zürichu v Švici, predstavilo tudi slovenskemu občinstvu. Koncerta v Sloveniji sta potekala v organizaciji treh prijateljskih društev: Univerzitetnega pevskega zbora Der CHOR iz švicarske prestolnice Berna, enega najbolj prepoznavnih in najkvalitetnejših zborov v Bernu in okolici, Simfoničnega orkestra Cantabile iz Logatca, orkestra z izredno bogato paleto dosežkov, gostovanj in uglednih solistov, kot povezovalni člen in poznavalec obeh držav pa se pridružuje še Slovensko društvo v Švici Kulturni most Švica – Slovenija, ki je v preteklih letih s kulturo že mnogokrat povezal obe državi. V Sloveniji se je na koncertih pridružil tudi logaški Mešani pevski zbor Adoramus, ki je v Sloveniji in širše prepoznaven kot eden najkvalitetnejših zborov z bogatim sakralnim repertoarjem. The Armed Man je unikaten koncertni dogodek; najprej že zaradi svoje glasbene veličine in vsebine. Valižanski skladatelj Karl Jenkins je delo ob prelom
Učenci so se Jožeta Udoviča spomnili z recitalom Prečuden cvet

Učenci so se Jožeta Udoviča spomnili z recitalom Prečuden cvet

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. junij ― Cerknica – Prireditveni prostor Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica so na večer 30. maja napolnili verzi poezije pesnika Jožeta Udoviča. Učenci tretje triade Osnovne šole Notranjski odred Cerknica so s pomočjo režiserske taktirke mentorice Daše Joželj Kranjc pripravili večer o Jožetu Udoviču, ki so ga poimenovali po eni izmed njegovih uglasbenih pesmi skladatelja Karola Pahorja, Prečuden cvet. Recital o Jožetu Udoviču Prečuden cvet, knjižnica Cerknica, OŠ Notranjskega odreda Cerknica, 30. maj 2017 Foto: Tine Šubic V recital so stkali celovit pogled na njegovo življenje in ustvarjanje. Pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista so osvetlili z mozaikom njegovih pesmi, razmišljanj, dnevniških in drugih zapisov, ki so jih poglobili z glasbo in projekcijo fotografij. Pesem, zvoki violin, flavte ter glasbeni vložki skupine Fletno so zaokrožili bogat kulturni večer. Mladi interpreti so dokazali, da so kos tudi tako globokim stvaritvam, kot jih je zapisoval in prevajal notranjski velikan trdnih načel. Med številnimi zadovoljnimi obiskovalci majskega večera je bil tudi pesnikov nečak Blaž Udovič, ki vrsto let sodeluje s knjižnico in je z družino reden obiskovalec njenih prireditev. Recital o Jožetu Udoviču Prečuden cvet, knjižnica Cerknica, OŠ Notranjskega odreda Cerknica, 30. maj 2017 Foto: Tine Šubic Direktorica knjižnice Marija Hribar je v uvodnem pozdravu in ob zaključnem nagovoru izrazila zadovoljstvo in veselje, da je sodelovanje šole in knjižnice plodovito. Vsem je zaželela nadaljnje skupne projekte; letošnje Gerbičevo leto je zanje lepa priložnost. Mentorica Daša Joželj Kranjc pa se je zahvalila sodelujočim in pohvalila nastopajoče, ki so kljub svoji mladosti k recitalu pristopili odgovorno in zrelo. Recital je bil eden izmed skupnih projektov šole in knjižnice ob 30-letnici smrti Jožeta Udoviča, ki jo je knjižnica 23. novembra lani obeležila s predstavitvijo monografije Jože Udovič avtorja Franceta Pibernika. Od 6. marca do 6. aprila je bila v
Na poteh kamnitih križev odstrli delček bogate preteklosti

Na poteh kamnitih križev odstrli delček bogate preteklosti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. junij ― Pivka – Prelepa sončna sobota je 27. maja kar vabila v naravo. Pred Krpanovim domom v Pivki se je zbralo ducat udeležencev tradicionalnih pohodov po poteh pivških kamnitih križev, med njimi dva otroka, tako da so se na pot odpravili predstavniki vseh generacij. Foto: Ernest Margon Prvi križ na njihovi poti je bil tisti za železnico. Je edini kamniti križ, ki ima izklesane ključe sv. Petra pod reliefno podobo Križanega. Ustno izročilo križ povezuje z zaobljubo zaradi kolere, ki je razsajala v času gradnje Južne železnice leta 1855.  Lokalni turistični vodnik Ernest Margon je predstavil križ in njegovo zgodbo, potem pa so se pohodniki povzpeli po markirani poti do naslednjega križa pod vrhom hriba Osojnica. Križ ima bogato zgodovino, saj so ga postavili v spomin gozdarjem, ki so na Osojnici med letoma 1894 in 1898 zasadili gozd črnega bora. Njihova imena so izklesana na križu in so še dobro vidna. Križ je bil tudi jabolko spora med Pivčani in Brkinci, saj so ga obračali na eno ali drugo stran, da bi jim odganjal točo in druge vremenske nevšečnosti. Foto: Ernest Margon Sledil je vzpon na vrh Osojnice. Lep razgled z vrha je bil plačilo za trud, ki so ga pohodniki vložili. Na poti navzdol so se ustavili pri gozdiču cipres, ki burijo duhove, kako so zrasle tam pod Osojnico. Cilj pa je bil spust do vasi Kal, ki se ponaša s kamnoseško tradicijo. Za to imajo zasluge predniki, ki so zapustili bogato kamnoseško dediščino, katere del so tudi kamniti križi. Na Kalu so se ustavili na stari domačiji, ki še danes izpričuje, kako so živeli v teh krajih nekoč. Šobčeva domačija  v lasti družine Tiselj Kaluža je živa priča, da so ljudje živeli od lastnega dela in kmetovanja; nudili so zavetje in pomoč furmanom – tovornikom. Tako so vsi lažje preživeli. Na domačiji so pohod zaključili v prijetnem vzdušju in z zavestjo, da so spet odstrli delček zanimive in bogate skupne preteklosti. Veseli in prijetno utrujeni so se razšli z namenom, da nadaljujejo odkrivanje lok
Na mednarodnem srečanju lovskih zborov in rogistov tudi Notranjci

Na mednarodnem srečanju lovskih zborov in rogistov tudi Notranjci

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. maj ― Bohinj – Na 44. mednarodnem srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov sta se 27. maja med 34 sestavi predstavila tudi notranjska, Notranjski rogisti in Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke. Zbori in rogisti so dopoldne nastopili na štirih različnih prizoriščih, popoldne pa so sodelovali na sklepni slovesnosti v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici. Foto: Janina Žagar Na srečanju je nastopilo 18 skupin rogistov ter 16 pevskih zborov in skupin iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Med njimi so bili Notranjski rogisti, ki gojijo lovsko tradicijo trobljenja na rogove in bodo prihodnje leto praznovali 30-letnico delovanja. Nekoliko mlajši je Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke, ki je v lovski družini na Blokah leta 2005 sprva nastal kot oktet, a se je kmalu razširil v pevski zbor. Tako rogisti kot pevci so se predstavili na dopoldanskih nastopih, popoldne pa so se pridružili sklepni slovesnosti. Na njej so združeni pevski zbori skladbo Lovska Frana Venturinija, Brakada Egija Gašperšiča in Triglav Jakoba Aljaža, združeni rogisti pa so zaigrali skladbe staroste slovenskih rogistov Jožeta Grleca Pozdrav rogistov, Bohinjski rogisti prihajajo in Žmitek Stojko ter Jagdstuck Franza Kastenhuberja. Pevci in rogisti so skupaj izvedli še Lovsko Frana Gerbiča. Foto: Janina Žagar Na prireditvi so zbrane med drugim nagovorili podpredsednik Lovske zveze Slovenije Aleš Klemenc, predsednik ZLD Gorenjske Peter Belhar in predsednik komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS Milan Tepej. Podelili so tudi priznanja Lovske zveze Slovenije skupinam, ki so v Bohinju obeležila jubilejno sodelovanje na srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Člani KD Simon Jenko LPZ Medvode, KD LPZ Bela Krajina in Slovenski LPZ Doberdob so prejeli priznanje za 35 let sodelovanja, Rogisti ZLD Ptuj-Ormož in KD Križevski rogisti za 25 let, Rogisti LD Selca za deset ter LPZ ZLD Novo Mesto in LPZ LD Dobrna pa za pet let sodelovanja. Rogistom ZLD Bele Krajine je Tepej v sp
V Logatcu na ogled kenotafi akademskega slikarja Jožeta Bartolja

V Logatcu na ogled kenotafi akademskega slikarja Jožeta Bartolja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. maj ― Logatec – V Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte v Logatcu so na ogled slike akademskega slikarja Jožeta Bartolja, senzibilnega likovnega ustvarjalca in voditelja na radiu Ognjišče. Pri ustvarjanju se nagiba k sakralni umetnosti, v Logatcu pa se predstavlja s kenotafi, naslikanimi na stare deske, s katerimi se je poklonil spominu na umrle prijatelje, sorodnike, znance. Razstava je na ogled do 20. septembra. Foto: Janez Ovsec »Za marsikoga so Bartoljevi portretni izbranci le mimobežniki v tempu današnjega življenja in zato avtor od gledalca ne pričakuje natančne identifikacije. Moč njihovega nagovora je namreč v živosti obraza in izraza, v pomenljivosti pogleda, v značilnosti geste, v specifiki prikaza pojavnosti. To so njihovi aduti komunikacije,« je o najnovejšem ciklu Bartoljevih dela dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Foto: Janez Ovsec Kenotafe je Bartolj naslikal na ožje lesene deske. Kot pravi Stibilj Šajnova, je z njimi simbolno začrtal pot življenja, ki vodi od rojstva do smrti, od zemlje do neba. »Forma slikovnega prizorišča in vsebina naslikanega se podpirata in prehajata eno v drugo ter prinašata globlje osmišljeno sporočilo.« Bartolj je kenotafe začel slikati jeseni lani, potem ko je preminulo nekaj ljudi, ki jih je poznal. Odločil seje, da se jim pokloni na ta način. Ob odprtju razstave je Bartolja in njegova dela predstavila Stibilj Šajnova, kulturni program pa so oblikovali člani družine Bartolj, babica Vlasta Doležal Rus in hči Katarina na klavirju, žena Veronika in sin Sebastjan na violini ter sin Jan na čelu, ob njihovi spremljavi je zapela sopranistka, hči Katarina.
»Je 12 evrov res preveč za obilen in bogat duhovni obrok?«

»Je 12 evrov res preveč za obilen in bogat duhovni obrok?«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. maj ― Vodenje kulturnega doma v Cerknici je marca prevzela Anja Bajda Gorela, Izolanka, ki ji Notranjska ni povsem nepoznana. Njeno spretno režisersko usmerjanje so izkusili člani gledališke skupine Kulturnega društva Rak Rakek. Nazadnje jih je vodila pri postavitvi igre Andreja Rozmana Roze Kekec kontra Rožletova banda, ki so jo na oder postavili lani, pred tem so sodelovali še pri dveh predstavah. Poleg režije se je ukvarjala tudi z gledališko kritiko, dramaturgijo, pa tudi s teorijo gledališča in scenskih umetnosti ter gledališko pedagogiko. V cerkniški hram kulture želi pripeljati kakovostno umetnost; meni, da sta pri tem pomembna vzgoja in izobraževanje obiskovalcev. Anja Bajda Gorela o mladih obiskovalcih kulturnih domov: »Lahko bi rekli, da smo preveč analogni za digitalne in ‘multitasking’ generacije.« Foto: Ljubo Vukelič Za vodjo cerkniškega hrama kulture so vas izbrali tudi na podlagi vaše petletne strategije razvoja te ustanove. Čemu ste dali največji poudarek? V predloženi viziji sem kot odločilne komponente vodenja Kulturnega doma Cerknica izpostavila jasno programsko strategijo, močan vzgojno-izobraževalni del, skrb za raznolikost občinstva, kot tudi medregionalna partnerstva in sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Med prioritetami nisem navedla tega ali onega gledališča, te ali one glasbene zvrsti, saj ravno v tem vidim smoter javnih kulturnih ustanov: nuditi morajo vsebinsko in žanrsko raznolikost. V manjših in srednje velikih krajih imajo kulturni domovi nekako dve vlogi; so prostor, kjer lahko ljudem ponudijo kakovostno kulturo, po drugi strani pa so tudi prostor za tiste, ki se z gledališčem, petjem, glasbo in drugimi dejavnostmi ukvarjajo ljubiteljsko? V katero smer bo zaplul cerkniški dom pod vašim vodstvom? Menim, da bo za lokalne kulturne organizacije vselej prostor. Vsekakor pa je moja vizija repertoarna profiliranost Kulturnega doma Cerknica v smeri dostopnosti čim bolj sočasne in čim bolj kakovostne odrske, filmske, glasbene
V soboto v Grand hotelu Union dobrodelna dražba rotarijcev

V soboto v Grand hotelu Union dobrodelna dražba rotarijcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. maj ― Ljubljana, Logatec – Na distriktni konferenci Rotary Slovenija v Grand hotelu Union v Ljubljani bo v soboto, 27. maja, dobrodelna dražba umetnin, ki so jih rotarijci iz Slovenije in Makedonije ustvarili na likovni koloniji Umetniki v Rotary na Bledu v začetku aprila, Med njimi so bili tudi člani Rotary kluba Logatec, Dime Temkov, Vasja Ulrih in Siniša Rančov. Foto: Siniša Rančov Sredstva, ki jih bodo zbrali na dražbi, bodo namenili centru Soča, Handicampu na Debelem rtiču in mednarodni organizaciji Rotary za projekt Čista voda. »Pomagamo osebam s posebnimi potrebami, razvijamo specialne oblike pedagogike, dokazujemo etiko dela in odgovornosti ter uporabljamo umetnostno ustvarjanje, da univerzalno spodbudimo čarobni duh Rotaryja,« pravi Dime Temkov, vodja projekta Umetniki v Rotary. Foto: Siniša Rančov Rotary klub Logatec, katerega člani se v okviru dobrodelnega delovanja osredotočajo na področja podjetništva ter umetnosti in kulture, je 25. maja sicer praznoval šesto obletnico delovanja. Ob 100-letnici fundacije Rotary so med 11. in 16. aprilom na Bledu pripravili likovno kolonijo in simpozij, na katerem so sodelujoči podpisali slovesno namero o oblikovanju Bratstva umetnikov v rotarijski skupnosti. »Člani Rotary kluba Logatec to namero pozdravljamo in izjavljamo, da bomo tudi v prihodnje tovrstne ideje podpirali in jih pomagali uresničevati,« pravi predsednik logaškega kluba Matjaž Ribaš. V Rotary so pripravili tudi katalog del, ki bodo 27. maja na dobrodelni dražbi.
Nastop klape Šufit: S Čebelarjem so na noge dvignili polno dvorano

Nastop klape Šufit: S Čebelarjem so na noge dvignili polno dvorano

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. maj ― Cerknica – Znana in med Slovenci zelo priljubljena dalmatinska klapa Šufit in domačini iz klape Galeb so v soboto napolnili cerkniško športno dvorano. Občinstvo so osvojili z melodijami, dišečimi po soncu in morju, srca poslušalcev pa so gostje iz Splita osvojili s pesmijo Čebelar, ki jo je z njimi ob pozibavanju pela cela dvorana. Foto: Notranjsko-primorske novice Več kot dve uri dolg koncert poslušalcev ni pustil ravnodušnih. Za začetek so jih ogreli člani notranjske klape Galeb, ki gojijo ljubezen do dalmatinskega melosa in jih umetniško vodi Ivan Marinović. Tudi v Cerknici jih že dobro poznajo in jim z veseljem prisluhnejo. Foto: Notranjsko-primorske novice Jagoda na torti pa je bil nastop klape Šufit. Med Slovenci ima številne oboževalce, ki so odprli celo profil na Facebooku. Da so resnično dobri, dokazujejo tudi številna priznanja in nagrade, ki jih pobirajo na festivalih dalmatinskih klap v Omišu, kjer so bili tri leta zapored zmagovalci tako po izboru strokovne žirije kot tudi po izboru poslušalcev, in večerih dalmatinske pesmi v Kašteli. Dalmacijo predstavljajo tudi drugje po Evropi. V Cerknici so zveste oboževalce nagradili s pesmijo Čebelar, po kateri je dvorana s fanti iz klape prepevala tudi druge pesmi. Za zadnji dve so glasove združili pevci obeh klap in skupaj zapeli Ružo crveno in Velo luko. Galebi so s klapo Šufit nastopili prvič, obe skupini pa je skupen nastop navdušil. »Oboji smo bili zadovoljni in bomo verjetno še kdaj nastopili skupaj, saj so fantje iz klape Šufit že zdaj predlagali, da tak koncert ponovimo,« je povedal Ivan Marinović.
Razdrto: Izzvenel je drugi koncertni utrinek

Razdrto: Izzvenel je drugi koncertni utrinek

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. maj ― Razdrto, Postojna – Na prvo majsko soboto je v večnamenski dvorani v Razdrtem izzvenel drugi koncert zborovske glasbe iz cikla U3NEK, ki ga pripravlja Mešani pevski zbor Postojna. Na koncertu se je poleg zbora gostitelja predstavil Goriški komorni zbor, ki  je tokrat prvič gostoval na Postojnskem. MePZ Postojna in Goriški komorni zbor Foto: Ladislav Torresan MePZ Postojna, ki od novembra lani deluje pod umetniškim vodstvom Matjaža Ščeka, se je  v uvodu v koncertni večer številčnemu občinstvu predstavil s štirimi skladbami slovenskih skladateljev. Ob Ravnikovi Ženjici in Merkùjevi priredbi ljudske pesmi Čiči nana, Maričica sta poslušalce še posebej prevzeli izvedbi Ukmarjeve Opolnoči in Kumarjeve Vsi potoki, vse reke. Zadnjo je zbor tokrat prvič izvedel za občinstvo. Goriški komorni zbor Foto: Ladislav Torresan Tudi Goriški komorni zbor je skoraj v celoti izbral dela iz slovenske zborovske zakladnice. Drugi del koncertnega večera je sicer začel s skladbama Debussyja in Lauridsena, sledile pa so zborovskim poslušalcem poznane skladbe Adamiča, Daneua, Grbca, Lebiča, Srebotnjaka in Ukmarja. Zbor sodi med mlade sestave, saj deluje šele četrto leto. Njegov repertoar obsega dela vseh stilskih obdobij, pri njihovi interpretaciji pa je že večkrat dokazal visoko raven umetniškega poustvarjanja. Veliko zaslug za to ima gotovo dirigentka Mateja Černic, ki je na različnih tekmovanjih zborovskih dirigentov prejela več pomembnih priznanj; prav tako so se na tekmovanjih odlično odrezali tudi zbori, ki jih vodi. Koncert se je zaključil s Srebotnjakovo Vesno, ki sta jo pod vodstvom Černičeve za dodatek skupaj zapela oba zbora in požela navdušen aplavz zadovoljnih poslušalcev. Ana Dolgan
V Novi vasi najprej folklora, nato še ubrana pesem

V Novi vasi najprej folklora, nato še ubrana pesem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. maj ― Nova vas, Bloke – Na območni reviji odraslih pevskih zborov Pojo naj ljudje, ki jo je v soboto v dvorani Bloški smučar v Novi vasi pripravila cerkniška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, se je predstavilo sedem pevskih sestavov. Dan prej so v dvorani na Blokah ob odprtju Tedna ljubiteljske kulture nastopile otroške folklorne skupine. Predstavilo se je sedem zborov. Foto: Notranjsko-primorske novice Na reviji so se s po tremi pesmimi predstavili člani mešanega zbora Bloke pod vodstvom Tanje Avsec, mešanega zbora Rak Rakek, ki ga vodi Danica Štefančič, vokalne skupine Cluster, ki jo vodi Jelka Bajec Mikuletič, moškega zbora Tabor pod vodstvom Janeza Gostiše, vokalna skupina Diva pod vodstvom Irene Cundrič Iskra, mešanega zbora Sveti Jurij, ki ga vodi Tanja Avsec, in komornega zbora Fran Gerbič, ki ga vodi Jože Rajk. Župan Občine Bloke Jože Doles Foto: Notranjsko-primorske novice V petek so v dvorani Bloški smučar ob odprtju Tedna ljubiteljske kulture pripravili regijsko srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja. Na njej je nastopilo osem skupin, mlajša otroška folklorna skupina javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Dobrepolje, otroške folklorne skupine Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja Ljubljana, Rege Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna in Kulturnega društva Vidovo iz Šentvid pri Stični ter starejše otroške skupine Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič Sora, Osnovne šole Stari trg pri Ložu, Osnovne šole Miška Kranjca Ljubljana in JVIZ OŠ Dobrepolje. Obiskovalci prireditve so videli še dve skupini, ki sta popestrili odprtje Tedna ljubiteljske kulture. Zaplesali so domači otroci iz otroške folklorne skupine Osnovne šole Toneta Šraja Aljoše Nova vas in gostujoča starejša otroška skupina Srbskega kulturno-umetniškega društva Vidovdan iz Ljubljane.
Ex tempore Rak Rakek: Upodabljali so dediščino Notranjske

Ex tempore Rak Rakek: Upodabljali so dediščino Notranjske

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. maj ― Rakek – V knjižnici na Rakeku so včeraj odprli razstavo del, ki so jih likovniki naredili na 12. slikarskem ex temporu Rak Rakek, ki je nosil naslov Lepote Notranjske: naravna in kulturna dediščina Notranjske. Ob odprtju so podelili priznanja odličnosti štirim ustvarjalcem, katerih dela so po mnenju strokovne žirije izstopala, Evi Ule, Tomažu Čučku, Sonji Vrhovnik in Vidi Soklič. Razstava v knjižnici na Rakeku bo na ogled do 16. junija. Trije od štirih prejemnikov priznanj odličnosti: Sonja Vrhovnik, Tomaž Čuček in Eva Ule Foto: Notranjsko-primorske novice Na letošnjem ex temporu je sodelovalo 20 umetnikov, ki so ustvarjali v različnih slikarskih tehnikah, akvarelu, akrilu, kombinaciji več tehnik in drugih, pa tudi s pirografom. Rdeča nit rakovškega ex tempora ostajajo lepote Notranjske, letos so se osredotočili na kulturno in naravno dediščino, ki jo je videti v tem delu Slovenije. »Udeleženci so si izbrali zelo različne prizore, od narave, cvetja in arhitekture do znamenitosti, kot je na primer Rakov Škocjan,« je povedala vodja likovne sekcije pri Kulturnem društvu Rak Rakek Karmen Petrič, ki je bila zadovoljna z odzivom ustvarjalcev, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije. Foto: Notranjsko-primorske novice Dela je ocenila strokovna žirija, v kateri so bili Božidar Strman Mišo, Martin Petrič in Teja Tegelj. »Prefinjenost likovnega dela se kaže v senzibilnem nizanju ritmiziranih vertikalnih linij – drevesnih debel. Pri tem avtorica z upodabljanjem v globino razvrščenih teles in s stopnjevanjem od gostejših do mehkejših, lazurnih barvnih nanosov doseže učinek zračne perspektive. Slika tako potegne opazovalčev pogled in s tem njegovo občutenje v središče upodobljenega prostora,« je profesorica likovne umetnosti mag. Teja Tegelj med drugim dejala o sliki Eve Ule z naslovom Gozd. S priznanjem odličnosti so nagradili tudi pirografa Tomaža Čučka za delo z naslovom Požiralniki. »Vodoravne smeri gibanja linij občutimo pasivno, medtem ko navpične de
Mojstri komedije z novo predstavo Funny Money

Mojstri komedije z novo predstavo Funny Money

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. maj ― Stari trg pri Ložu – Bi se vam življenje prijetno odvilo ali mučno zapletlo, če bi po »nesreči« dobili nepredstavljivo vsoto denarja? Govorimo o osrednji dilemi v komediji Raya Cooneya Funny Money, ki so jo 21. aprila na oder premierno postavili člani amaterskega gledališča Delavskega prosvetnega društva Svoboda Loška dolina, nato pa še večkrat uspešno ponovili. S predstavo, polno preobratov in smeha, so nekajkrat razprodali dvorano kulturnega doma v Starem trgu, z njo pa so vstopili tudi v praznovanje visokega jubileja, 95-letnice delovanja društva. Po ogledu njihove igre imajo gledalci usta do ušes. Foto: Notranjsko-primorske novice »Našim gledalcem nemalokrat tudi na koncu predstave ni vse popolnoma jasno, zato nas pridejo gledat tudi dvakrat ali trikrat. Tega smo seveda zelo veseli in že tako zapletene situacije z užitkom še dodatno začinimo,« je o predstavi, ki jo je osem igralcev postavljalo od konca februarja, povedala režiserka Andreja Buh. V glavni moški vlogi nastopa Simon Baraga, v glavni ženski pa Katja Telič, ki predstavljata zakonski par. Dokaj enakovredni sta tudi vlogi njunih prijateljev, drugega zakonskega para, ki sta ju odigrali Emil Kandare in Kristina Komidar. Foto: Notranjsko-primorske novice Seveda pa je za uspeh predstave med gledalci »kriv« prav vsak od nastopajočih kot tudi dve inscipientki ter mojster za vse, Ivan Zabukovec, ki se je spopadel s sceno, lučkami in še marsičem. Komedija je dolga dve polni uri, vendar po mnenju gledalcev prav nič razvlečena, saj ob dinamičnem dogajanju in humornih pripetljajih, čas hitro mine. »Enostaven in zelo pristen pokazatelj, da je občinstvo zadovoljno s predstavo, je ta, da se nam gledalci še dneve po ogledu smejejo, kjer koli nas vidijo,« je v imenu igralcev še povedala Buhova. V skupini so namreč prepričani, da imajo ljudje težkih, zagrenjenih in žalostnih situacij v vsakdanjem življenju več kot dovolj. »Naše gledalce želimo zato sprostiti in nasmejati. Da se za uro, dve odklopi
Ex tempore Logatec: Umetnike je navdahnila pomlad

Ex tempore Logatec: Umetnike je navdahnila pomlad

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. maj ― Logatec – V Stekleni galeriji so v soboto odprli razstavo likovnih del, ki jih je 61 umetnikov ustvarjalo na letošnjem 13. Ex temporu Logatec 2017. Ustvarjalcem najboljših del so podelili priznanja Društva likovnikov Logatec; najvišje, kipec zlate muze je župan Berto Menard izročil Darinki Lapajne za keramično skulpturo Prihajajoča pomlad. Razstava je na ogled do 30. maja. Kipec zlate muce je prejela Darinka Lapajne za keramično skulpturo Prihajajoča pomlad. Foto: Siniša Rančov V sozvočju z naslovom ex tempora Prišla je pomlad, so dela likovnikov, slikarjev in štirih umetnikov, ki ustvarjajo v lesu in keramiki, odsevala prebujajoče se pomladansko vzdušje. Njihova dela je ocenila komisija, v kateri sta bila poleg likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn še Milena Usenik in Andrej Kos. Najbolj jih je prepričala keramika Darinke Lapajne, podelili pa so tudi dve drugi nagradi, Anji Rakovec za akrilno sliko Pomladanske breze in Mariji Franinović za akvarel Telohi. Priznanja za kakovost so prejeli Franc Godina, Ivanka Krasnik, Eli Murovec, Ida Kocjančič, Ana Hanzel in Eduard Belsky. »Ex tempore ima vsako leto več sodelujočih, opazno pa se je izboljšala tudi kakovost del,« je zadovoljen predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec. Foto: Siniša Rančov Logaški ex tempore postaja v Sloveniji vse bolj prepoznaven, letos so nanj prišli umetniki iz osrednje Slovenije in Primorske, med njimi je bilo veliko Notranjcev. Na njem vsako leto sodeluje več ustvarjalcev, lani jih je bilo  45, letos že 61. »toliko jih je, da smo omejeni s kapaciteto galerije, letos smo dosegli zgornjo omejitev,« pravi Ovsec. Upajo, da bo ex tempore uspešen tudi prihodnje leto, čeprav razmišljajo o tem, da bi omejili število sodelujočih. »A počakajmo najprej, da vidimo, koliko se jih bo prijavilo; ena od rešitev bi bila, da razstavo pripravimo v Jožefovi galeriji,« razmišlja Ovsec. Stibilj Šajnova, prijateljica logaških likovnikov, ki s kritičnim očesom pogleda vsako razstavo, p
Logaški simfoniki navdušili švicarsko občinstvo

Logaški simfoniki navdušili švicarsko občinstvo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. maj ― Glasbeniki Simfoničnega orkestra Cantabile so se včeraj vrnili z nadvse uspešne petdnevne koncertne turneje po Švici, na katero jih je povabil prijateljski mešani pevski zbor Der Chor iz švicarske prestolnice, Berna. Konec meseca bodo skupaj izvedli koncerta v Logatcu in Ljubljani. Foto: Valter Leban Skupaj s pevci so v 160-članski izvajalski zasedbi na dveh razprodanih koncertih v Bernu in enem v Zürichu ob še dveh krajših skladbah izvedli osrednje delo, Oboroženi mož – maša za mir angleškega skladatelja Karla Jenkinsa. Ta je nastala ob prelomu tisočletja v spomin žrtvam vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Predvsem pa je nastala kot skladba, ki nosi močno protivojno sporočilo ter združuje različne vere, narode, zgodovinska pričevanja in temeljna prepričanja v dandanes vse bolj aktualno sporočilo, idejo enotnega, povezanega in v miru sobivajočega človeštva. Simfoniki, ki jih vodi ustanovitelj, dirigent in umetniški vodja Marjan Grdadolnik, so na koncertnih nastopih v Švici dosegli silen uspeh in nesluteno odobravanje občinstva ter kolegov pevcev, ki so ga zaznamovale stoječe ovacije in izjemno, ganljivo vzdušje na koncertnih prizoriščih. Konec maja bo skupni projekt orkestra Cantabile in zbora Der Chor mogoče doživeti tudi v Sloveniji. Švicarski pevci bodo simfonikom namreč vrnili obisk in skupaj bodo izvedli dva koncerta, 26. maja v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in dan pozneje v večnamenski dvorani v Logatcu. Tine Vučko
še novic