Ta veseli dan kulture tudi v Notranjskem muzeju Postojna

Ta veseli dan kulture tudi v Notranjskem muzeju Postojna

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. december ― Postojna – Na Ta veseli dan kulture je 3. decembra, ob obletnici Prešernovega rojstva, svoja vrata poleg številnih kulturnih ustanov odprl tudi Notranjski muzej Postojna. Okoli 150 obiskovalcev, otrok in odraslih, si je vzelo čas za obisk muzeja, kjer so jim pripravili zanimiv program. Ta veseli dan kulture, Notranjski muzej Postojna, 3. december 2017 Foto: Valter Leban Najmlajši so na delavnici spoznavanja gozdnih živali ugotavljali, kateri odtisi pripadajo posameznim divjim živalim in si na koncu izdelali novoletno voščilnico. Skupaj s starši so se podali na ogled razstave Muzej je vaš, ki so jo pripravili ob 70-letnici Notranjskega muzeja Postojna. »Otroci so s pomočjo nalepk, ki so del razstave, iskali različne predmete in se spoznavali z njimi,« je povedala Tina Poljšak iz muzeja. »Prav prijetno smo se imeli.« Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili gostom, ki so spregovorili o človeški ribici in pivških presihajočih jezerih. Ekomuzej in krajinski park Pivška presihajoča jezera je predstavila Eva Šabec, medtem ko sta Gregor in Magda Aljančič iz jamskega laboratorija Tular osvetlila zgodbo človeške ribice na območju pivških presihajočih jezerih in spregovorila o njeni edinstvenosti in ogroženosti. Aljančičeva sta med drugim uredila zatočišče za človeške ribice, ki jih naplavi na površje; obiskovalcem sta pojasnila, naj v takem primeru pokličejo na številko SOS Proteusa 031 804 163. Z zanimanjem so prisluhnili tudi pripovedi o črni človeški ribici, ki so jo našli le na omejenem območju v Beli Krajini. Petra Trček
V Krpanu razstavljajo mladi Paletniki

V Krpanu razstavljajo mladi Paletniki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. december ― Cerknica – V galeriji Krpan so svoja dela razstavili mladi umetniki, ki so na spomladanski in jesenski delavnici ter v okviru projekta Gerbičevo leto ustvarjali pod vodstvom Jerneja in Anžeta Dolničarja. Stvaritve mladih Paletnikov, podmladka Kulturno-umetniškega društva Paleta, so na ogled do 12. decembra. Razstava mladih Paletnikov, KUD Paleta, galerija Krpan, Cerknica, 5. december 2017 Foto: Jernej Dolničar V galeriji Krpan razstavljajo Nik Mlakar, Maks Korošec, Zarja Telič Kovač, Manca Žnidaršič, Vesna in Eva Lukman, Ela in Alja Rauh, Blaž Pavlin, Ana Žnidarič, Lia Salopek, Sara in Lena Čokl, Mark Zalar, Mariša Lesar, Iza in Luka Križančič, Sofija in Jurij Dragolič, Eva in Julija Tavzelj ter Sara Mulc. Mladi Paletniki so ustvarjali na delavnicah, ki jih društvo Paleta prireja v galeriji Krpan. »Program je namenjen likovno občutljivim otrokom, lahko bi rekel, da je prilagojen vsakemu posebej, saj otroci ob pomoči mentorjev bolj ali manj delajo tisto, kar želijo,« pravi mentor Jernej Dolničar. »Če se le da, smo zunaj, na čudovitem vrtu.« Na delavnicah otrokom približajo likovne tehnike, ki jih v šoli ne spoznajo, na primer slikanje s črnim vinom oziroma vinarel in z akrilnimi barvami na platno. »Pri nas slikajo otroci, stari od sedem do 14 let, pripravljamo pa tudi delavnice za tiste, ki se pripravljajo na sprejem na šolo za oblikovanje,« je še povedal Dolničar. Letos je pod okriljem društva Paleta ustvarjalo več kot 20 otrok, v okviru projekta Gerbičevo leto pa so del svojega časa posvetili tudi temu, da so s slikami obudili spomin na skladatelja Frana Gerbiča. Petra Trček
Postojna: Z razstavo »Muzej je vaš« v počastitev 70 letnice Notranjskega muzeja Postojna

Postojna: Z razstavo »Muzej je vaš« v počastitev 70 letnice Notranjskega muzeja Postojna

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. december ― Postojna, 1. december – Notranjski muzej Postojna, ki deluje pod okriljem Zavoda Znanje Postojna, letos praznuje 70. obletnico delovanja. Častitljiv jubilej so zaznamovali s sklopom dogodkov, prvega, otvoritve priložnostne razstave, sta se udeležila tudi minister za kulturo Anton Peršak in postojnski župan Igor Marentič. Ob otvoritvi sta poudarila pomembnost sodelovanja države ter občine za zagotavljanje nemotenega dela muzeja na vseh njegovih področjih ter nalogah, ki mu jih nalaga država. 70-letnica Notranjskega muzeja Postojna – Foto: Atelje Postojna Ob tej priložnosti je osrednja muzealska institucija v regiji izdala istoimenski zbornik »Muzej je Vaš« in odprla razstavo ter zavrtela film o delu muzeja v teh sedemdesetih letih.  Pripoved na sami razstavi  se bo na inovativen način sprehodila skozi bogato slikovno gradivo ter z izborom najatraktivnejših muzejskih predmetov osredotočala na vsakdanje muzejske prakse, ki bodo obiskovalce popeljale v zakulisje muzeja in strokovnega dela kustosov. Vse od ustanovitve muzeja leta 1947 je bila institucija pomemben sogovornik in sooblikovalec ter pospeševalec lokalnega in regijskega turizma. Muzej pa ni samo razstava, ki si jo lahko obiskovalci ogledajo, temveč tudi ves intelektualni kapital osebja muzeja, ki zbira, dokumentira, preučuje, prestavlja in ohranja pomembno dediščino za zanamce. »Nevidna« plat muzejskega dela bo prikazana kot zgodovinski prerez skozi zbirke muzeja in s tem skozi kulturno in naravno premično dediščino Primorsko-notranjske regije, ki tvori eno izmed osrednjih sidrišč lokalne identitete, pa tudi turistične ponudbe. Ob otvoritvi razstave je zbranim spregovorila tudi zgodovinarka Alenka Čuk: »Za obiskovalce smo izbrali 70 predmetov, ki kažejo raznolikost in prepoznavnost notranjskega prostora, nekateri eksponati so na ogled v okviru stalnih razstav, večina je razstavljena prvič. Predmeti pripovedujejo zgodbe ljudi, ki so živeli v istem prostoru, vendar v drugem času. Zgodbe pridn
Postojna: Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU praznuje 70-letnico

Postojna: Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU praznuje 70-letnico

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. november ― Postojna, 23. november – V Postojni so s slavnostno prireditvijo obeležili 70 letnico delovanja Inštituta za raziskovanje Krasa pri ZRC SAZU. Krasoslovci, ki imajo sedež prav v Postojni, že vrsto let razvijajo Inštitut kot eno vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. To pomembno vedo razvijajo z velikim uspehom, pa tudi odgovornostjo, saj je skoraj polovica Slovenije kraške in več kot polovica voda za oskrbo je iz kraških vodonosnikov. Celotna fotogalerija se nahaja tukaj.   Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU praznuje 70 letnico – Foto: Valter Leban Inštitut za raziskovanje krasa je izšel iz leta 1929 v Postojni ustanovljenega italijanskega speleološkega inštituta (Istituto Speleologico Italiano), na temeljih katerega je Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1947 ustanovila Zavod, kasneje Inštitut za raziskovanje krasa. Danes je na inštitutu zaposlenih 23 ljudi, med njimi so geografi, geologi, kemik, gradbenik, hidrogeologinja, biologinja, mikrobiolog in fizik, ki pokrivajo najbolj pomembna področja krasoslovja. Strokovnjaki z inštituta  izvajajo osrednji raziskovalni program Raziskovanje krasa. Sodelujejo v številnih domačih in mednarodnih projektih, izvajajo doktorski študij krasoslovja, kot edini na svetu, sodelujejo z Unescom in so pobudniki Mednarodne krasoslovne akademije, katere delo tudi usmerjajo. Na vsakoletni Krasoslovni šoli se zberejo strokovnjaki z vsega sveta, v Postojni pa je tudi sedež mednarodne speleološke zveze. Sodelujejo s krasoslovci po svetu, na Kitajskem so ustanovili Mednarodno središče za raziskovnaje krasa, izdajajo Acto carsologico in urejajo knjižno zbirko Carsologica. Predsednik Pahor: Ste vrh krasoslovja kot znanosti in kot stroke v svetovnem merilu Tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, v Postojni udeležil prireditve, s katero so obeležili 70. obletnico razvoja Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU. Zbrane
Filmarija: Filmska vzgoja otrok in mladih tudi v Cerknici in Postojni

Filmarija: Filmska vzgoja otrok in mladih tudi v Cerknici in Postojni

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. november ― Cerknica, Postojna – Z ogledi kakovostnih filmov in pogovori po njih ter delavnicami v okviru programa Filmarija bodo kreativno ustvarjanje filmskih del in njihovo razumevanje približali tudi okoli tisoč otrokom iz vrtca in učencem v Cerknici in Postojni, kjer sicer nimajo kina niti digitalnega projektorja. Filmarijo pripravljata kulturna domova v obeh mestih. Po mnenju vodje Kulturnega doma Cerknica Anje Bajda Gorela, je filmska vzgoja otrok in mladostnikov pomembna, saj so raziskave pokazale, da dobrodejno vpliva na razvoj posameznika; poleg estetske vrednosti ima še pomemben socialni vidik. Program Filmarija so 27. oktobra 2017 v Sežani predstavile vodja Kulturnega doma Cerknica Anja Bajda Gorela, direktorica Kosovelovega doma Sežana Nina Ukmar in , vodja Kulturnega doma Postojna Katja Jordan. Foto: Nives Tomšič Ne Postojna ne Cerknica nimata kina, filme pa občasno vrtijo v kulturnih domovih, ki bosta letos skupaj s Kosovelovim domom Sežana izpeljala program filmske vzgoje Filmarija, ki jo podpira Slovenski filmski center. V Postojni bodo pripravili tri projekcije za vrtec oziroma šolo, v Cerknici dve, za izven pa še po dve v vsakem mestu. Ogledu filma bo sledil pedagoški pogovor z Ano Peršič, s katerim bodo razvijali artikulacijo lastnega mnenja, kritično mišljenje in ustvarjalnost mladih. Računajo, da se bo Filmarije v Postojni udeležilo okoli 550 otrok, tudi dijakov, v Cerknici pa okoli 400. Pomemben del projekta so pogovori po ogledih filmov, na katerih bodo otroke in mladostnike vzpodbudili k izmenjavi mnenj. »Izpostaviti želimo, da imamo lahko glede posameznih filmov in vsebin različna mnenja. Prav tako želimo ustvariti prostor za diskusijo o vsebinah in tudi o filmski estetiki, pravi Anja Bajda Gorela, vodja Kulturnega doma Postojna Katja Jordan pa pojasnjuje, da je film le gradivo za začetek pogovora. »Odpira pester nabor tem, tako na vsebinski ravni – zgodba, filmski liki, družbene teme –, kot tudi na ravni filmskega – slika (kako je
Na Uncu so se zavrteli slovenski in hrvaški folklorniki

Na Uncu so se zavrteli slovenski in hrvaški folklorniki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. november ― Unec – V polni dvorani Uršulinega doma na Uncu je 28. oktobra potekal 6. mednarodni folklorni festival, ki so ga pripravili člani folklorne skupine Rak Rakek. Zbrane je uvodoma nagovoril župan občine Cerknica Marko Rupar, ki je folklorni skupini ob 15. obletnici delovanja izročil plaketo Občine Cerknica. 6. mednarodni folklorni festival, folklorna skupina KD Rak Rakek, Unec, 28. oktober 2017 Foto: Ljubo Vukelič Poleg domače skupine, ki jo že vrsto let umetniško vodi Vida Žlogar, so se predstavili še folklorna skupina Spomin iz Sevnice, pri kateri je za odrsko postavitev poskrbela Majda Hriberšek, ter gostujoči folklorni skupini s Hrvaške, iz kulturno-umetniškega društva iz Zasadbrega z avtorico odrske postavitve Martino Kuretić-Sedlar in kulturno-umetniškega društva iz Bribirja z avtorjema odrske postavitve Pavaom Kombolom in Jagodo Ugrin. Program je obsegal osem različnih spletov, med katere so se mešali zvoki tamburic, tradicionalnih hrvaških sopil in drugih inštrumentov. Domača folklorna skupina KD Rak Rakek je nastopila s spletoma Mlada Micka ter Ples pod vaško lipo, ki je bil zaradi sodelovanja s pevskim zborom Dragonarji z Unca še posebej atraktiven. S zadnjim spletom se je folklorna skupina letos predstavila na območnem srečanju folklornih skupin, kjer so dosegli regijski nivo. Kot pravijo folklorniki, so ob 34 nastopih v tem letu še posebej ponosni na tretje mesto, ki so ga v mednarodni konkurenci dosegli na mednarodnem folklornem festivalu v Pragi. Ob zaključku prireditve so najbolj zvestim članom za dolgoletno in vztrajno delo v folklorni skupini podelili bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke, medtem ko je Vida Žlogar prejela častno Maroltovo značko za svoje prizadevno, kar 30 let dolgo aktivno udejstvovanje na folklornem področju. Značke je podelila predstavnica cerkniškega javnega sklada za kulturne dejavnosti Zora Obreza. Folklorni festival so zaključili s torto velikanko, ki so je bili deležni tudi obiskovalci. Kot pravi Žloga
Članice društva KUL-TU-RA Renče razstavljajo v galeriji Krpan

Članice društva KUL-TU-RA Renče razstavljajo v galeriji Krpan

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. november ― Cerknica – V organizaciji društva notranjskih kulturnikov Krpan je bila drevi odprta razstava društva KUL-TU-RA Renče z naslovom Naj slike spregovorijo. Po besedah Lize Vipotnik, ki vodi galerijo Krpan, gre za zadnjo gostujočo razstavo letos,  do konca leta pa bo na ogled še nekaj razstav članov domačega društva.  Galerija Krpan – odprtje razstave Ko slike spregovorijo 3. november 2017 – Foto Notranjsko-primorske novice Razstava Naj slike spregovorijo bo na ogled do sredine meseca novembra. Društvo je predstavila predsednica likovne sekcije Hema Jakin, delo slikark pa njihova mentorica akademska slikarka Jana Dolenc. Renške in notranjske umetnike povezuje ne le ljubezen do likovnega upodabljanja, temveč tudi udeleževanje različnih likovnih srečanj, eno takih je bila mednarodna likovna kolonija Renče 2015. Likovna sekcija društva je po besedah Jakinove zelo dejavna, slikarke so iz različnih krajev z Goriškega, z delom so začele leta 2008, leta 2009 pa so se pridružile etnološkemu in turističnemu društvu KUL-TU-RA Renče, ki je bilo ustanovljeno tistega leta. Članice likovne sekcije so zelo aktivne, prvo razstavo so organizirale po enem letu druženja, ko so v svoje vrste povabile tudi mentorico akademsko slikarko Jano Dolenc. Članice društva so vsestranske, »rade se družimo med samo, zapojemo, kaj spečemo«, je nadaljevala Dolenčeva. Prihodnje leto bodo obeležile desetletnico delovanja. »V tako dolgem času smo izvedli vsa osnovna izobraževanja o risarskih osnovah, slikarskih tehnikah, kompoziciji in ostalem. Istočasno spodbujamo članice, da ustvarjajo tisto, kar jih veseli in je v teh dneh tudi na ogled v galeriji v Cerknici«. V preteklosti so imele tudi že odmevne razstave, med drugim projekt Štirje letni časi, kjer so naslikale motive v različnih letnih časih in razstavo o štirih elementih – vodi, ognju, zemlji in zraku. Članica likovne skupine je tudi Ida Kocjančič, ki je v preteklosti živela v Cerknici. S sodelovanjem na tokratni razstavi se ji je
Pozni november za pesnika: Predstavili knjigo o Francetu Balantiču

Pozni november za pesnika: Predstavili knjigo o Francetu Balantiču

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. november ― Cerknica – V cerkniški knjižnici so 27. oktobra predstavili knjigo Franceta Pibernika Pozni november za pesnika, biografsko pripoved o pesniku Francetu Balantiču, ki je življenje izgubil v goreči hiši ob partizanskem napadu na Grahovo. Pogovor s Pibernikom je vodila urednica knjige Cvetka Rezar. Predstavitev knjige prof. Franceta Pibernika Pozni november za pesnika, biografska pripoved o Francetu Balantiču, knjižnica Cerknica, 27. oktober 2017 Foto: Tine Šubic France Balantič spada med tiste slovenske pesnike, ki so umrli zelo mladi, pesnika pa je zaradi zgodovinskih okoliščin doletela še posebna življenjska in literarna usoda, so zapisali pri Mohorjevi družbi, pri kateri je izšla knjiga. Balantič se je kot pesnik začel uveljavljati tik pred drugo svetovno vojno, njegove pesmi pa so izšle šele po njegovi tragični smrti 23. novembra 1943. njegova izredna lirika je izšla leta 1944 v zbirki V ognju groze plapolam. Po drugi svetovni vojni je bila njegova lirika prepovedana, njegove pesmi so umaknili iz vseh knjižnic, medtem ko so ga politični emigranti razglašali za svojega pesnika; v Buenos Airesu v Argentini so izdali dve zbirki njegovih pesmi. Po osamosvojitvi so ga slovenski literarni zgodovinarji uvrstili med klasike. Pibernik Balantiča ocenjuje kot enega vidnejših slovenskih pesnikov iz časa pred in med drugo svetovno vojno ter enega najboljših slovenskih sonetistov. Svojo prvo zbirko Muževna steblika je zasnoval že leta 1941, njeno objavo leta 1943 so preprečili. Nič bolj uspešen ni bil drugi poskus izdaje zbirke leta 1966, ko so naklado uničili, do novega natisa pa je prišlo šele leta 1984. Leta 1991 je Državna založba Slovenije izdala kritično izdajo Zbrane pesmi, v naslednjih letih so bila njegova dela večkrat ponatisnjena. Biografska pripoved o Balantiču se opira na dejanske razsežnosti njegovega življenja. »Pisec se je v prvem delu močno opiral na Balantičeve pesmi, ki najneposredneje ilustrirajo njegova razpoloženja in spoznanja, v druge
Izšla je knjiga »Podobe na Logaškem«

Izšla je knjiga »Podobe na Logaškem«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. oktober ― Logatec – V Logatcu so ob občinskem prazniku izdali knjigo »Podobe na Logaškem«. V knjigi so zbrane kulturne, naravne in zgodovinske posebnosti občine, predstavitev knjige pa je bila v logaški knjižnici. Predstavitev knjige »Podobe na logaškem« – Foto: Valter Leban Idejna zasnova in fotografije so delo Siniše Rančova, ki je knjigo opremil tako, da je zanimiva tudi za mlajše bralce, besedilo knjige pa je delo Petre Trček, poznavalke krajev in njihove zgodovine na Notranjskem. Knjiga je interaktivno delo, opremljena je namreč tudi s QR kodo, posebno dvodimenzionalno črtno kodo, prilagojeno za prepoznavanje na mobilnih in tabličnih računalnikih. Avtorja sta kraje na ta način približala naključnim bralcem, ki bodo s prebiranjem deležni ne samo vizualnih, temveč tudi avdio in video informacij. Knjiga temelji na podobah z logaškega in s prepletom preteklosti in sedanjosti tistemu, ki jo vzame v roke, odstre delček bogastva, ki ga ponuja območje občine, vpete med edinstveno Planinsko polje in Vrh Svetih Treh Kraljev, od koder se razprostira pogled vse do Julijskih Alp, območje, ki se dviga iznad megla ljubljanske kotline in na drugi strani zaključuje v vzpetinah gozdnate Hrušice. Tistega, ki jo vzame v roke, knjiga opozori na bogastva teh krajev, predvsem pa ga skozi čudovite podobe na fotografijah vodi po poteh, ki so jo in jo ubirajo prebivalci naselij v logaški občini. Spomni se zgodovine in se spogleduje z duhom današnjosti. Tako domačinu kot obiskovalcu odstira kotičke, ki jih mogoče včasih vse preveč skriva; pomembne pomnike preteklosti, obsežno kulturno dediščino in lepote narave, na katere so domačini več kot ponosni. Jelka Lekše
Kulturno društvo Rak Rakek praznovalo 15 let udejstvovanja

Kulturno društvo Rak Rakek praznovalo 15 let udejstvovanja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. oktober ― Cerknica – Kulturno društvo Rak Rakek je 15-letnico delovanja v soboto obeležilo s prireditvijo v kulturnem domu v Cerknici, na kateri so se v zborovski spevoigri z naslovom Jaz sem si pa nekaj zmislu … predstavili člani, ki delujejo v pevski, gledališki in folklorni sekciji. V 15 letih je društvo združilo več kot 200 glasbenikov, likovnikov, gledališčnikov, plesalcev in klekljaric. »Ne pozabite, svet bi bil brez vašega udejstvovanja prikrajšan za delček v osupljivem mozaiku kulture, ki nas gradi, navdihuje in osvobaja,« jim je v soboto na srce položila predsednica društva Danica Štefančič. Kulturno društvo Rak Rakek, prireditev ob 15-letnici delovanja, Kulturni dom Cerknica, 21. oktober 2017 Foto: Notranjsko-primorske noviice »Že v samem začetku je bilo delo zastavljeno z mislijo združiti ljudi različnih generacij, izobrazb in socialnih položajev, jih povezati v interesne skupine ter jim ponuditi možnost sprostitve, obenem pa izobraževanja in nadgrajevanja lastnih sposobnosti,« je namen in cilje društva opisala Štefančičeva. Danes ima društvo osem sekcij, gledališka, pevska, v kateri delujeta mešani zbor Cluster in mešani zbor Rak Rakek; folklorna, klekljarska in likovna ter sekciji mozaika ter baleta in sodobnega plesa. V društvu so 15 let delovanja obeležili na več načinov. Člani likovne sekcije so na steni pred osnovno šolo na Rakeku izdelali mozaik, člani klekljarske sekcije pa so se predstavili na več razstavah. V knjižnici na Rakeku je oktobra na ogled razstava del, ki so nastala na spomladanskem seminarju slikanja z lopatko; za njo bodo svoje čipke na ogled postavile klekljarice. V soboto, 28. oktobra, pa folkloristi v Uršulinem domu na Uncu pripravljajo mednarodni folklorni festival. Začel se bo ob 18. uri, na odru pa se bo zvrstilo 120 nastopajočih, poleg rakovških folklornikov še skupina iz Sevnice ter dve s Hrvaške, iz Novega Vinodolskega in okolice Varaždina. Za svoje delovanje prejeli številna priznanja Za svoje kulturno udejstvov
Najstarejše kolo na svetu na ogled v Pivki

Najstarejše kolo na svetu na ogled v Pivki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. oktober ― Pivka – V Parku vojaške zgodovine do konca januarja prihodnje leto gostuje razstava z naslovom Kolo, 5200, na kateri so na ogled postavili prazgodovinsko kolo z barja, ki so ga našli na Verdu pri Vrhniki in ki kot najstarejše najdeno leseno kolo na svetu sodi v vrh svetovne kulturne dediščine. Razstavo spremljajo razstava o koliščih na Ljubljanskem barju, zbirka miniatur lesenih vozov avtorja Janka Samse in dokumentarni film Odiseja 5200, Kolo, ki je zavrtelo svet.  Razstava Kolo, 5200, Park vojaške zgodovine Pivka, 20. oktober 2017 Foto: Valter Leban Razstavo je pripravila Irena Šinkovec, kustosinja Mestnega muzeja v Ljubljani in skrbnica najstarejšega kolesa, odprla pa jo je državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, odgovorna za področje turizma, Eva Štravs Podlogar. Leseno kolo in del osi so pred 15 leti našli med izkopavanji na kolišču Stare gmajne na Verdu pri Vrhniki. Najdeno kolo in os sta sestavljala dvokolesni voz oziroma cizo. Strokovnjake je presenetila natančna in izjemno domišljena izdelava kolesa, saj upoštevanje krčenja in raztezanja lesa, način pritrjevanja in spajanja ter drugi detajli kažejo na izredno spretnega mojstra in poznavalca lesnih vrst. Kolo sestavljata jesenovi plošči, ki sta bili spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami; na sredini je pravokotna odprtina, kamor je bila nasajena os. Strokovnjaki so prepričani, da izbor lesa ni bil naključen, saj je jesen žilav in trden les, ki je rasel v okolici kolišč. 124-centimetrska os je izdelana iz enega kosa hrastovega lesa, njen zaključek se prilega odprtini kolesa. Na kolesi je bila pritrjena s hrastovimi zagozdami, da se je pri premikanju vrtela skupaj s kolesoma. Poleg prazgodovinskega kolesa in osi so v Parku vojaške zgodovine na ogled tudi razstava o koliščarjih na Ljubljanskem barju in zbirka miniaturnih lesenih vozov, ki jih je izdelal Janko Samsa. V Pivki je Šinkovčeva poudarila, da je to zadnje gostovanje razstav, ki jo bodo nato umestili v
Grajski pun(k)t: do konca leta pestro dogajanje, petek v znamenju Bogdane Herman in Jureta Torija

Grajski pun(k)t: do konca leta pestro dogajanje, petek v znamenju Bogdane Herman in Jureta Torija

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. oktober ― Loška dolina – Društvo ljubiteljev gradu Snežnik po uspelem Plavajočem gradu, ki je bil v začetku avgusta, nadaljuje s kulturnimi in družabnimi dogodki. Oktobra, novembra in decembra bodo organizirali množico dogodkov, ki bodo glasbeno, zabavno pa tudi družabno obarvani. Danes ne zamudite Bogdane Herman in Jureta Torija. Bogdana Herman in Jure Tori – Foto: sigic.si Aktivni člani društva bodo preizkušali svoje kuharske spretnosti na kuharskem krožku, ženske se bodo družile ob ročnih delih, mojstrili se bodo pri igranju šaha in taroka. Novost so literarni večeri Mihe Razdriha in Andreje Buh. Ne bo manjkalo niti glasbenih večerov z različnimi glasbeniki; oktobra bosta koncertirala Bogdana Herman in Jure Tori, novembra so organizatorji v svojo sredo povabili Adija Smolarja, praznični december bodo popestrili člani skupine Potrica in mogoče še kdo. V petek, 20. oktobra, ob 19. uri se bosta predstavila pesnica, glasbenica in raziskovalka slovenskega glasbenega ljudskega izročila Bogdana Herman in Jure Tori, ki jo bo spremljal na harmoniko. Hermanovo, veliko ljubiteljico gradu Snežnik, na grajski kompleks veže veliko lepih spominov. »Na gradu sem pela že v vseh prostorih, prvič pred približno 30 leti, ko je bila varuhinja gradu že pokojna Vesna Berce. Skupaj s Stano Pudobsko smo po koncertih razpravljale o umetnosti ter o tem, kaj lahko grad še prinese k prepoznavnosti lokalnega okolja in države. V gradu sem tudi posnela del serije o narečjih s poudarkom na notranjski govorici.« Lahko bi rekli, da je bila Bogdana Herman tudi ena zadnjih občasnih stanovalk, bolje rečeno uporabnic gradu. »V zgornjem nadstropju, kjer sobe niso bile odprte za javnost, je imel svojo sobo Oskar Kogoj; tam je v miru snoval nove ideje.« Poleg te sobe je bila še ena, tudi zaprta za javnost, ki jo je za pevske vaje uporabljala Hermanova. »Vibracije gradu in okolice so dobro vplivale na moj glas, kdo ve, ali bi sploh še pela, če tedaj ne bi za svoje vaje uporabljala teh prostorov.« J
MePZ Postojna in Goriški oktet Vrtnica nastopila v Novi Gorici

MePZ Postojna in Goriški oktet Vrtnica nastopila v Novi Gorici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. oktober ― Nova Gorica – V četrtek, 12. oktobra, sta v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica predstavila Goriški Oktet Vrtnica in Mešani pevski zbor Postojna. Oba sestava vodi maestro Matjaž Šček. Goriški oktet Vrtnica – Foto: Ladislao Torresan Goriški oktet Vrtnica je pripravil program v sodelovanju z vokalnim tercetom v sestavi Ana Kodelja (sopran), Ana Trošt (mezzosopran), Apolonija P. Puc, kontraalt, ter Aleksandrom Ipavcem na harmoniki. V programu za letošnjo sezono je umetniški vodja ansambla Matjaž Šček dal poseben poudarek skladbam uveljavljenih skladateljev, ki delujejo ali izhajajo s širšega območja Goriške in sosednje Furlanije (Marjan Mozetich, Cecilia Seghizzi, Patrick Quaggiato). Nekatere novitete so bile napisane posebej Goriškemu oktetu Vrtnica. MePZ Postojna je program začel z Gallusovo skladbo Haec Est Dies, sledili sta Unser Lieben Frauen Traum Maxa Regerja ter Ubi Caritas Iva Antogninija. Drugi del nastopa je obsegal dela slovenskih skladateljev. Zapeli so Ravnikovo Ženjico, Srebotnjakovo Vesno, Lebičevo Luba vigred se rodi, Lavrenčičevo Kje so tiste stezice in Kresno jutro Ubalda Vrabca. Nastop je izzvenel v občutni povezanosti znotraj celotnega sestava. Prekaljena sestava, za katerima je več kot tridesetletna poustvarjalska glasbena pot, sta si oder v letu 2017 prepustila že tretjič: Vrtnica je aprila gostovala v Postojni na prvem koncertu iz cikla U3NEK v sezoni, drugi skupni nastop pa so pripravili septembra v župnijski cerkvi v Tomaju. MePZ Postojna v Novi Gorici – Foto: Ladislao Torresan Koncert v Tomaju je bil za postojnski mešani zbor sicer prvi preizkusni kamen letošnje delovne jeseni. Običajne dvakrattedenske vaje dopolnjujejo občasnimi z intenzivnimi vajami ob koncu tedna, kjer se izpopolnjujejo tudi v vokalni tehniki. Zbor se namreč pripravlja za nastop na svojem 20. mednarodnem tekmovanju. V začetku novembra odpotujejo na Sedmo Mednarodno zborovsko tekmovanje “Antonio Guanti” na jug Italije, v Matero. Kot dobrod
Ilirska Bistrica: Vid Valič nasmejal Bistričane

Ilirska Bistrica: Vid Valič nasmejal Bistričane

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. oktober ― Ilirska Bistrica – V Ilirski Bistrici je v soboto 7. oktobra s svojo prvo avtorsko predstavo Tvoj bodoči bivši mož gostoval Vid Valič. V osebnoizpovedni komediji obravnava odnos med moškim in žensko in na šaljiv, včasih pa tudi na tragikomičen način, prikaže in opiše različne prigode med pari in samskimi ljudmi. Komik, ki se najbolje počuti v stand upu, poznamo pa ga tudi kot voditelja zabavnih oddaj in igralca v vzponu, je v slabih dveh urah do solz nasmejal polno veliko dvorano Doma na Vidmu. Po nastopu nam je v kratkem intervjuju zaupal ali verjame v srečen zakon, kaj je v zvezi najpomembnejše in kakšni so njegovi načrti v naslednjem letu. Vid Valič nasmejal Bistričane – Foto: organizatorji Kdo je Vid Valič? Kako bi se predstavili ali opisali?   (smeh) Zaenkrat še nimam nekih eksistencialnih problemov, tako da se še ne sprašujem, kaj sem, kdo sem, zakaj sem in tako naprej. Zaenkrat jemljem življenje tako kot je. Uživam v njem in poskušam delati to, kar delam, čim boljše. Kaj ste najraje? Komik, igralec ali voditelj? Zaenkrat mi je najljubša stand up komedija, ker se v igri še nisem uveljavil. Igra je še moja neizpolnjena ambicija, vodenje na televiziji pa je pač neka zabavna stvar, ki jo počnem. Bi igrali tudi kaj s tragično vsebino glede na to, da ste zapisani komediji? Ja, seveda. Takoj. Vedno se trudim, da nasmejim ljudi. Vedno razmišljam, kje bo sedaj punchline. Drama bi mi bila zelo zanimiva, prav tako tragedija, saj ima čisto druge zakonitosti kot komedija. Te zakonitosti pa bi ravno tako rad raziskoval. S predstavo Tvoj bodoči bivši mož gostujete po celotni Sloveniji, vaši nastopi so razprodani. Kakšni so občutki? Jo je publika dobro sprejela? Kakšni so odzivi? Tukaj v Ilirski Bistrici sem odigral že svojo osmo predstavo in zaenkrat je super, saj se mi ljudje smejijo v obraz. Direkt. A to je v redu pri stand upu. V predstavi redno komunicirate z občinstvom, še več, par ste celo povabili na oder, da je z vami plesal in nastopal. S
Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. oktober ― Postojna – V Postojni so 30. septembra pod streho uspešno spravili prvi Festival postojnskega pračloveka. V središču mesta so se obiskovalcem pridružili zanimivi gostje iz hrvaške Krapine in Cerknega, oblečeni v krzno in oboroženi s kostmi in gorjačami. »Festival je le ena od aktivnosti, s katerim želimo oživiti zanimanje za prazgodovino, saj imamo prav na Postojnskem izredno pomembno paleolitsko najdišče Betalov spodmol in več manjših, kjer so našli najdbe, ki pričajo o življenju neandertalca,« pravi Goran Blaško iz zavoda Furman, ki pri projektu sodeluje z Notranjskim muzejem Postojna. Festival postojnskega pračloveka, Postojna, 30. september 2017 Foto: Valter Leban Ideja o celoviti predstavitvi življenja pračloveka na Postojnskem in drugje je zorela nekaj let, letos pa so jo uresničili z ureditvijo poti Po poteh naših prednikov, s katero so Betalov spodmol povezali z drugimi bližnjimi paleolitskimi najdišči, in predstavitvijo življenja v kameni dobi v Notranjskem muzeju. Na festivalu so obiskovalce popeljali na ogled najdišč, na poti so med drugim videli, kako je neandertalec zanetil ogenj. Festival se je nadaljeval v središču Postojne, kjer sta se predstavila kraja Krapina in Cerkno, v katerih že imajo nekaj izkušenj s predstavljanjem prazgodovine. Iz hrvaške Krapine, kjer so neadertalcu posvetili muzej, je na obisk prišlo Pleme jamskega medveda, s Cerkljanskega, kjer so uredili arheološki park Divje babe, pa skupina iz Turističnega društva Reka z ogromno neandertalčevo piščaljo, ki je njihov prepoznaven znak. Festival bodo ponovili prihodnje leto, med tem časom pa ne bodo mirovali. Spomladi bodo pripravili predavanje o izkopavanju postojnskega paleolitika, na katerega naj bi prišel arheolog Matija Turk, sin Ivana Turka, ki je raziskoval Divje babe. Življenje pračloveka bodo šolskim in drugim zaključenim skupinam predstavljali v Notranjskem muzeju ter ob učni in turistični poti, kjer imajo različne delavnice, na katerih se obiskovalci pobliž
še novic