S tradicionalni prireditvijo počastili aprilske in majske praznike

S tradicionalni prireditvijo počastili aprilske in majske praznike

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. april ― Cerknica – Na tradicionalni prireditvi Zdaj zaori pesem o svobodi je 22. aprila v športni dvorani v Cerknici donela pesem iz grl mlajših in starejših pevcev iz več notranjskih pevskih sestavov. »Svoboda je stanje, ki ni nikoli dokončno uresničeno, naj jo izbori še tako pogumen boj. Zahteva neprestan trud, da postane prostost življenja, družbeno sožitje in stanje duha,« je obiskovalce nagovoril slavnostni govornik, književnik, teolog in slavist Peter Kovačič Peršin. Foto: Notranjsko-primorske novice S tradicionalno prireditvijo, ki jo pripravljata Organizacijski odbor 1. maj in Občina Cerknica, obeležijo več pomembnih dni, od 24. aprila, ko so pred 75 leti ustanovili Notranjski odred, dneva boja proti okupatorju 27. aprila in praznika dela 1. maja, do dneva osvoboditve Cerknice 4. maja, in dneva zmage nad fašizmom 9. maja. Na letošnji prireditvi so zaigrali člani Godbe Cerknica, zapeli pa so številnih pevski sestavi, učenci cerkniške osnovne šole, Komorni zbor Fran Gerbič, moški zbor Tabor, mešana pevska zbora Bloke in KD Raka Rakek ter ženska zbora Cluster in Lipa. Prireditev so zaključili združeni pevski zbori, ki so ob spremljavi cerkniških godbenikov zapeli Internacionalo.
S tradicionalno prireditvijo počastili aprilske in majske praznike

S tradicionalno prireditvijo počastili aprilske in majske praznike

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. april ― Cerknica – Na tradicionalni prireditvi Zdaj zaori pesem o svobodi je 22. aprila v športni dvorani v Cerknici donela pesem iz grl mlajših in starejših pevcev iz več notranjskih pevskih sestavov. »Svoboda je stanje, ki ni nikoli dokončno uresničeno, naj jo izbori še tako pogumen boj. Zahteva neprestan trud, da postane prostost življenja, družbeno sožitje in stanje duha,« je obiskovalce nagovoril slavnostni govornik, književnik, teolog in slavist Peter Kovačič Peršin. Foto: Notranjsko-primorske novice S tradicionalno prireditvijo, ki jo pripravljata Organizacijski odbor 1. maj in Občina Cerknica, obeležijo več pomembnih dni, od 24. aprila, ko so pred 75 leti ustanovili Notranjski odred, dneva boja proti okupatorju 27. aprila in praznika dela 1. maja, do dneva osvoboditve Cerknice 4. maja, in dneva zmage nad fašizmom 9. maja. Na letošnji prireditvi so zaigrali člani Godbe Cerknica, zapeli pa so številnih pevski sestavi, učenci cerkniške osnovne šole, Komorni zbor Fran Gerbič, moški zbor Tabor, mešana pevska zbora Bloke in KD Raka Rakek ter ženska zbora Cluster in Lipa. Prireditev so zaključili združeni pevski zbori, ki so ob spremljavi cerkniških godbenikov zapeli Internacionalo.
Rakovški folklorniki v nastopili v Pragi

Rakovški folklorniki v nastopili v Pragi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. april ― Praga, Rakek – Folklorna skupina Rak Rakek pod umetniškim vodstvom Vide Žlogar se je 8. aprila udeležila tretjega velikonočnega folklornega festivala, ki je bilo v Pragi. Na Češko je odpotovalo 26 članov folklorne skupine. Foto: Sonja Vrhovnik Mednarodnega dogodka, ki si ga je ogledalo veliko obiskovalcev, se je udeležilo 12 folklornih skupin, po ena iz Poljske, Romunije, Nemčije, Portugalske, Portugalske, Madžarske, Turčije in Slovenije, po dve skupini pa iz Italije in Bolgarije. Dogodek se je začel z daljšo parado, v kateri so se skupine sprehodile do kraja nastopa, kjer so se predstavile s svojimi točkami. Folklorni festival je dopolnjevala kulinarična ponudba različnih držav, prireditev pa se bila na obeh bregovih reke Vltave. Rakovški folklorniki so nastop na češkem združili z ogledom Prage, pri čemer so bili še posebej ponosni na slovenskega velikana arhitekture, Jožeta Plečnika, ki je Pragi pustil še prav poseben pečat. Z nastopom so zadovoljni, veselijo pa se novih izzivov, ki se jim obetajo po sklepanju poznanstev z ostalimi gostujočimi skupinami.
V Postojni razstava fotografij In memoriam Božo Vilhar

V Postojni razstava fotografij In memoriam Božo Vilhar

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. april ― Postojna – V Tic galeriji pri Knjižnici Bena Zupančiča v Postojni so na ogled fotografije Magde Gorup, ki jih je razstavila v spomin na Boža Vilharja, postojnskega posebneža, ki je ostal v spominu številnih domačinov. Razstava z naslovom In memoriam Božo Vilhar (1946–2009) je odprta do 5. maja. Foto: Valter Leban »Ker že dolgo živim v Postojni, sem poznala Božota, saj sem ga srečevala v mestu, tako kot so ga tudi vsi ostali,« pravi avtorica fotografij. Leta 2002 je začela uporabljati sinov fotoaparat, s katerim je posnela tako Boža kot tudi druge motive, ki so prav tako na ogled v galeriji. »Če sem le imela s seboj fotoaparat, sem ga fotografirala, tako da se je vsakič, ko me je zagledal, že postavil v pozo,« se spominja Gorupova. »Počasi sem si rekla, da bom fotografije enkrat razstavila. In me je spraševal, kdaj bo razstava, jaz pa sem še kar čakala … Na žalost predolgo, saj je Božo prej odšel. Fotografije pa so ostale in z razstavo izpolnjujem obljubo, ki sem mu jo dala.«
Nova vas: Kdor visoko leta, je pilot

Nova vas: Kdor visoko leta, je pilot

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. april ― Nova vas, Bloke – »Kdor visoko leta, nizko pade,« je večkrat slišala Martina Hribar, ki je v nedeljo v Novi vasi pripravila dogodek z naslovom Kdor visoko leta, je pilot. Besede ji niso vzele poguma in dogodek v dvorani knjižice v Novi vasi je bil  ambiciozno zastavljen preplet različnih tem in izvajalcev, ki so na prvi pogled bili zelo različni, med seboj celo nepovezani. Vendar samo na prvi pogled, rdeča nit dogodka je bilo vizioniarstvo bloških prednikov na področju letalstva in balonarstva. Pogum, srčnost in trmoglavost bloških mož in žena, ki so mnogokrat morale prevzeti tudi vajeti gospodarjenja na večjih ali manjših domačijah. Kdor visoko leta, je pilot – Foto: Jelka Lekše Dogodek so odprli ljudski pevci Jezerci iz Dolenjega jezera pri Cerknici. Gostiteljici, primoženi na Bloško planoto, so zapeli ljudski pesmi iz Žerovnice, od koder je doma. Teritorialno se je na območje Cerkniškega jezera v predstavitvi navezal tudi Tine Schein, predvsem je bila zanimiva njegova predstavitev raziskovalcev zgodovinskega dogajanja, starega več kot dva tisoč let, dodal pa je še zanimivosti iz časa druge svetovne vojne, ko je več kot eno zavezniško letalo strmoglavilo ali zasilno pristalo na širšem območju Cerknice. O odnosih v družini v prejšnjih generacijah, predvsem o položaju ženske, je spregovorila Milena Miklavčič, poznavalka družinskega življenja polpreteklega časa. Prva in doslej edina, ki je opisala spolne navade naših prednikov v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače. Tudi danes je še marsikje tako, kot je bilo. »Ne znamo reči: rad te imam in podobno, slovenski jezik nima veliko besed, ki bi označevale te pristne odnose, ker smo leseni, pristnih izrazov nimamo, imamo pa veliko tujk, vulgarizmov. Vendar tudi v Evropi ni bistveno drugače, nimajo poročil o tem, kaj so počeli njihovi starši v svoji intimi,« pravi Miklavčičeva. Z drugačnim pogledom na intimno družinsko življenje je poslušalcem postregel prof. Ivan Zupanc, ki igra dunajske citre. »Citre
Evropsko priznanje projektu V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila

Evropsko priznanje projektu V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. april ― Cerknica – Projekt Hiše izročila iz Dolenje vasi V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila si je prislužil nagrado oziroma posebno omembo ob letošnjem izboru najvišjih nagrad Evropske unije za kulturno dediščino oziroma nagrad Europa Nostra. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo neodvisni strokovnjaki iz vse Evrope, je prepoznala celovit pristop k ohranjanju kulturne dediščine, predvsem pa ekološko in trajnostno naravnanost projekta. »Prepoznala je model prenosa starih znanj in veščin na mlade in dejstvo, da bi rezultati kot dejavnost živeli v mladih in skozi njih tudi naprej,« pravi Ljoba Jenče, ki je zasnovala in izvedla projekt. Zaključni obisk dijakov Srednje gozdarske in lesarske šole s prof. Zorislavo Makoter iz Postojne v delavnici Vrdjanovih v vasi Dolenje Jezero. Zbrali so se ob novem drevaku, ki so se ga učili izdelovati pod vodstvom nosilca dediščine Toneta Lovka. Učne liste je pripravila Ljoba Jenče, ki je tudi vodila postopek predloga za vpis v register nesnovne kulturne dediščine. Foto: Ljoba Jenče »Že sama nominacija za nagrado Europa Nostra je visoko priznanje, da je projekt dobro zasnovan; izstopal je prav zaradi svoje celostne zasnove, saj ga ni aspekta, ki ga ne bi zajel,« se je posebne omembe žirije razveselila Ljoba Jenče. Posebno omembo je projekt kot prvi slovenski prejel v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in ozaveščanja. »To ni bil projekt, pri katerem bi delali kljukice, temveč je bil v spoštovanju do izročila in narave vključen v življenje.« Ljoba Jenče Foto: osebni arhiv Obiskovalci niso le opazovalci »Gre za izvirni model v okviru zavarovanega področja, s katerim spodbujamo obiskovalce, da niso le opazovalci, pač pa da se aktivno izkusijo lokalna znanja in veščine, se vključijo v delo, kot je bilo od nekdaj razvito na določeni lokaciji,« je pojasnila Jenčetova. V projektu V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila so na mladi rod prenašali tradicionalna znanja in veščine izdelovanja drevaka, pridelovanja in predelave la
V Begunjah ta konec tedna razstava stripov Marjana Mančka

V Begunjah ta konec tedna razstava stripov Marjana Mančka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. april ― Begunje, Cerknica – Danes popoldne bodo v dvorani Kulturno-družabnega središča Menišija v gasilskem domu v Begunjah odprli razstavo ilustracij in stripov Marjana Mančka. Na ogled bo le ta konec tedna, v soboto in nedeljo med 9. in 18. uro. Dajnomir in Miliboža, Hribci, avtor: Marjan Manček Znani slovenski ilustrator, stripar in filmski animator Marjan Manček je lani prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, najpomembnejše priznanje na področju ilustracije; takrat smo z njim naredili pogovor. Marjan Manček Foto: Valter Leban Manček živi v naselju Selšček pri Begunjah. Ustvaril je številne ilustracije, med njegovimi liki pa so najbolj poznani Hribci, praslovenska družina, ki jo sestavljajo oče Dajnomir, mama Miliboža in sin Milimira – njihovi liki nastopajo tudi v cerkniškem pustnem karnevalu. Razstavo njegovih del bodo odprli danes ob 18. uri, z avtorjem pa se bo o njegovem delu pogovarjal Marjan Obreza. Dogodek bodo popestrili s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili violinistka Sara Čaušević, pevka Ester Kranjec, harmonikar Lovro Švigelj in kitarist Tilen Švigelj.
Pesem pomladi v Razdrtem

Pesem pomladi v Razdrtem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. april ― Razdrto – Pevska skupina Studenec iz Pivke je 9. aprila v gasilskem domu v Razdrtem pripravila koncert z naslovom Pesem pomladi. Občinstvu se je predstavila s pestrim izborom skladb za različne pevske okuse, od zahtevnejših avtorskih skladb prek različnih priredb ljudskih pesmi pa vse do skladb lahkotnejšega značaja. V Razdrtem so zapeli pevci pevske skupine Studenec. Foto: Tonček Jerič Koncert sta z mladostno svežino in lepimi glasovi obogatili mladi domači pevki Tereza Simčič in Nuša Dekleva, z umetniško besedo pa je dušo pobožala pesnica in pisateljica Danica Pardo s Prema. Za sicer maloštevilno občinstvo je bil to lep in zanimiv dogodek, ki je popestril kulturno dogajanje v kraju. Pevska skupina Studenec že vabi na majski koncert v Pivki, v spomladanskem delu sezone pa se veselijo tudi obiska Slovencev v Osijeku in Đakovu. Irena Rep
V Starem trgu so velikonočne praznike polepšali s pasijonom

V Starem trgu so velikonočne praznike polepšali s pasijonom

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. april ― Stari trg pri Ložu – Ob velikonočnih praznikih so v Starem trgu pri Ložu v petek in ponedeljek uprizorili pasijon, ki ponazarja Kristusovo trpljenje in druge svetopisemske prizore. V njem je zaigralo več kot 60 domačinov, priredili pa so ga na hribu za župniščem, kjer so uredili tempelj, Herodovo palačo, kalvarijo in druge postaje. Foto: Notranjsko-primorske novice Več kot dve uri dolg pasijon je pritegnil veliko gledalcev, ki so si ga ogledali z župnijskega dvorišča. Ponovili ga bodo v soboto, 22. aprila, ob 20. uri, dan pred farnim žegnanjem v Starem trgu. Pobudnik in režiser uprizoritve je starotrški župnik Boštjan Modic. »Faranom sem želel še polepšati velikonočne praznike. Ob prvi uprizoritvi smo pred pasijonom imeli še obrede velikega petka, saj sem želel, da ljudje tudi vidijo in ne le slišijo,« pravi Modic. Pasijon in spremno besedilo temeljita na delu nemškega teologa Wilhelma Hünermanna Sin človekov. Foto: Notranjsko-primorske novice Modic je pasijon izvedel že, ko je služboval v Višnji gori. »Vse je že bilo narejeno, kostumi, režija … že odkar sem pred petimi leti prišel v Stari trg sem želel uprizoriti pasijon,« pravi Modic. Pred leti so na hribu za župniščem uredili terase in pripravili prostor za različne prizore, ki so ga zdaj opremili z impozantno sceno, ki so jo začelo pripravljati po novem letu. Pripravljali so se tudi nastopajoči; v pasijonu igra več kot 60 domačinov. Zaradi tehničnih omejitev, so se odločili, da med igro ne govorijo v živo, pač pa so besedilo posneli in ga nato predvajali. Modic je zadovoljen tako z izvedbo pasijona kot tudi z obiskom. Želi si, da bi ga uprizarjali tudi v prihodnje. »Težko pa to rečem zagotovo, saj v pasijonu nastopa veliko igralcev, če bodo ljudje tudi v prihodnje pripravljeni sodelovati, ga bodo uprizorili.« Ob tem upa, da mu bo uspelo najti čas za predelavo pasijona, saj si želi, da bi ga naredil še bolj zanimivega. Ogledate si lahko celotno galerijo fotografij uprizoritve pasijona
V Cerknici so podelili nagrade in priznanja Frana Gerbiča

V Cerknici so podelili nagrade in priznanja Frana Gerbiča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. april ― Cerknica – V Kulturnem domu Cerknica so prejšnji teden podelili priznanja in nagrade Frana Gerbiča, ki jih podeljuje  Zveza slovenskih glasbenih šol. V sodelovanju z Glasbeno šolo Frana Gerbiča Cerknica. Letošnja nagrajenca za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja sta Sijavuš Gadižijev in Slavko Petek. Prejemniki  priznanj za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja pa so letos postali Maja Mancini Senica, Karmen Pečar Koritnik, Marjan Grdadolnik in Zoran Lupinc. Podelitev Gerbičevih nagrad – Foto: Jelka Lekše Slavko Petek in Sijavuš Gadžijev, sta v slvoenski glasbeni pedagogiki pustila velik pečat, prvi s popularizacijo diatonične harmonike in dela na področju godbeništva, drugi pa s svojim delom in prispevki, ki so slovensko klavirsko šolo dvignili na zavidljiv nivo ter tako pripomogli k njenemu ugledu in prepoznavnosti. Podeljena so bila tudi štiri priznanja za izjemne uspehe, dve od njih sta prejela glasbena pedagoga iz regije, Marjan Grdadolnik je dal s svojim odličnim pedagoškim in z umetniškim delom ter s povezovanjem uspešnega dela v glasbeni šoli in na področju ljubiteljske kulture Glasbeni šoli Logatec slovenskemu glasbenemu izobraževanju ter ljubiteljski kulturi neizbrisen pečat, so zapisali predlagatelji priznanja. V Logatcu je močno vpet v ljubiteljsko kulturo, saj vrsto let  uspešno vodi Zbor Adoramus, zadnjih pet let pa tudi simfonični orkester Cantabile. Oba sestava sta prepoznana tako doma kot v tujini, prejemnik je bil priznanja, ki so mu ga podelili stanovski kolegi zelo vesel, saj »ko se ozreš nazaj na prehojeno pot, vidiš, da je pečat udejstvovanja viden v različnih okoljih na različnih področjih.« Prejemnik drugega priznanja iz domače regije pa je Zoran Lupinc dolgoletni, zelo uspešni in večkrat nagrajeni glasbenik ter učitelj diatonične harmonike v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica. Je avto
V Logatcu na ogled prodajna razstava Umetniki za karitas

V Logatcu na ogled prodajna razstava Umetniki za karitas

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. april ― Logatec – V Jožefovi galeriji Doma Marije in Marte v Logatcu je do konca aprila na ogled prodajna razstava Umetniki za karitas, katere izkupiček bodo namenili  skladu Bogdana Žorža za pomoč otrokom. Foto: Janez Ovsec Naprodaj so dela, ki so jih umetniki predlani ustvarili na 21. mednarodni likovni koloniji na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. »Veselite se življenja!« je geslo kolonije in prodajne razstave. »Izbrali smo ga iz duhovne oporoke psihologa Bogdana Žorža, ki je bil naš sodelavec in je svetoval družinam. Napisal je, naj se veselimo življenja, ne le ko nam gre dobro, pač pa tudi, kadar nam gre slabo,« je pojasnila vodja projekta Umetniki za karitas Jožica Ličen iz Škofijske karitas Koper. »Vsako leto je izkupiček prodanih del namenjen stiskam, za katere pri Karitas smatramo, da najbolj kličejo k pomoči; zadnja tri leta ga namenjamo družinam in otrokom v stiski, prej pa smo ga materam v stiski, brezdomcem, tujcem in drugim ranljivim skupinam ljudi.« Na likovnih kolonijah na Sinjem vrhu sodelujejo umetniki, ki so pripravljeni za ljudi v stiski žrtvovati svoj čas in talent. Na 21. koloniji so sodelovali Barbara Demšar, Črtomir Frelih, Lara Likar, Adel Seyoun, Karmen Smodiš, Lucija Stramec in Veljko Toman iz Slovenije, Marija Efremova iz Trsta, Brigitte Kollegger iz Gradca in Tanja Tanevska iz Skopja. Foto: Janez Ovsec Prvo likovno kolonijo so pripravili leta 1995, prodajne razstave pa so že organizirali po različnih krajih v Sloveniji pa tudi v tujini, v Rimu, Bruslju, Dunaju, Trstu, Sarajevu … »Opozarjamo na stiske, s katerimi se srečujemo pri svojem poslanstvu, s prodajnimi razstavami pa želimo med ljudi prinesti sporočilo o umetnosti in lepoti pa tudi dobrodelnosti,« pravi Ličnova. »Ljudje si slike in druga dela ogledajo in jih posvojijo, kot pravim, svoj dar pa namenijo za določeno stisko.« Ob odprtju razstave 19. marca je zbrane nagovoril logaški župan Berto Menard, Ličnova je predstavila namen razstave, razstavljalce in njihova dela pa
Prvoaprilski utrinek postojnskega zbora

Prvoaprilski utrinek postojnskega zbora

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. april ― Postojna –  V dvorani Glasbene šole Postojna se je v soboto zvečer utrnil prvi koncert v nizu U3NEK, ki ga s podporo Občine Postojna in JSKD že četrto leto zapored pripravlja Mešani pevski zbor Postojna. Namen teh koncertnih dogodkov je občinstvu predstaviti zbore, ki še niso gostovali v Postojni, in po zgledu zborovskih abonmajev organizirati koncerte za različne okuse. Koncert Mešanega pevskega zbora Postojna, 1. 4. 2017 Foto: Ladislav Torresan Kot običajno se na koncertih s pesmijo pridruži tudi organizator. Pevke in pevci mešanega zbora Postojna so tokrat prvič na domačem odru zapeli pod vodstvom novega dirigenta Matjaža Ščeka. Šček, nosilec zlate Gallusove plakete, je priznani slovenski dirigent, ki je uspešno vodil in še vodi več ljubiteljskih in profesionalnih pevskih sestavo, Komorni zbor Ipavska, Ljubljanske madrigaliste, komorni zbor RTV Slovenija, moški zbor Srečko Kosovel, zbor Slovenske filharmonije in številne druge. Njegovo delo je prepoznavno in cenjeno, na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih vedno dosega najvišje uvrstitve in priznanja. Goriški oktet vrtnica Foto: Ladislav Torresan Šček je tudi umetniški vodja Goriškega okteta Vrtnica, ki je nastopil kot gost večera. Oktet deluje dobra tri desetletja in se uvršča med najboljše slovenske vokalne ansamble. Sestavljajo ga izbrani pevci iz širše Goriške in zamejstva. Postojnskemu občinstvu so se predstavili z desetimi skladbami, med katerimi so izstopali zadnji dve, in sicer Mlada pesem Josipa Pavčiča s klavirsko spremljavo Anje Šinigoj ter pesmi Franja Rojca Otožne oči in Steza ljubezni, ki jih je za zbor in harmoniko uglasbil mladi zamejski skladatelj Patrick Quaggiato. Občuteno petje Rojčeve poezije je nadgradil Aleksander Ipavec – Ipo na harmoniki. Katarina Temkova
Ribniški pasijon, letos poln novosti, aprila tudi v Logatcu

Ribniški pasijon, letos poln novosti, aprila tudi v Logatcu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. april ― V mesecu aprilu bodo zagnani ustvarjalci Ribniškega pasijona pripravili že 11. zaporedno gledališko-glasbeno uprizoritev Kristusovega trpljenja, ki ga bodo med drugim uprizorili tudi v Logatcu. O tem, kako potekajo priprave, koliko dela in truda je vloženega v ustvarjanje pasijona, kdo so njegovi ustvarjalci in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s Heleno Ilc, koordinatorko pri Ribniškem pasijonu. Ribniški pasijon Foto: Matjaž Maležič Najprej nam zaupajte, kako je sestavljena koordinatorska ekipa in kakšna je vaša vloga oziroma naloga pri Ribniškem pasijonu. Koordinatorsko ekipo sestavlja deset prostovoljcev, ki si na začetku razdelimo področja dela (glasba, scenarij in režija, scenska ekipa, šivilje, branjevke, odnosi z javnostmi), nato pa vsak vodi svojo skupino. Tako se po delčkih sestavlja ta veliki projekt. Sama sem vodja projekta, kar pomeni, da vse dele povezujem v celoto, skrbim za pretok informacij in urejam birokratske zadeve. Ali pri Ribniškem pasijonu sodelujete že od vsega začetka? Je vaša vloga še vedno ista? Drži, da pri pasijonu sodelujem od samega začetka. Vsa leta sem del ožje koordinatorske ekipe: prva leta sem skrbela za scensko ekipo, pozneje sem bila zadolžena za stike z javnostjo, zadnja leta pa sem vodja projekta. Helena Ilc, Ribniški pasijon Foto: Matjaž Maležič Letos bo potekal že 11. Ribniški pasijon. Ali ste ob prvi uprizoritvi leta 2007 pričakovali, da bo postal tradicionalen? Kakšna so bila pričakovanja? Začetki Ribniškega pasijona so bili zaznamovani z mladostno energijo in zanosom – koordinatorji smo bili stari okrog 20 let –, in priznam, da si ni nihče upal niti sanjati, da bo že čez nekaj let ta projekt presegel župnijske in dekanijske meje, povezal prek 400 različnih ljudi in postal prepoznaven po celi Sloveniji. Vsako leto so nam pozitivni odzivi sodelujočih in obiskovalcev dali potrditev in zagon, da niti nismo veliko razmišljali, ali naslednje leto spet začeti s pripravo pasijona ali ne. Pasijon je po
Novi uprizoritvi Ščuke in Ščukic v kulturnem domu Planina

Novi uprizoritvi Ščuke in Ščukic v kulturnem domu Planina

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. marec ― Planina – Mesec marec je v Kulturnem domu Planina postregel s kar dvema gledališkima premierama za kateri sta poskrbeli domači Gledališka skupina Ščuka in Otroška gledališka skupina Ščukice. Odrasla skupina je na oder postavila igro Modna agencija Grande, otroška pa igro Zvezde. Uprizoritev Ščuk »Modna agencija Grande« – Foto: Tina Žnidaršič Ščuka nas je popeljala v svet mode in ljubezni. Zgodba je postavljena v pisarno slavne modne agencije, ki jo vodi zahtevna direktorica Izabela Grande. Njene kaprice padajo na ustrežljivo in malce nerodno tajnico Ano ter samovšečnega glavnega fotografa Mikela. V njihov poslovni trio se vmeša živahna Irena, ki v bližajoči se modni kampanji vidi potencialni zaslužek, zato se začne izdajati za rusko manekenko. Ko njeno prevaro odkrije Mikel, jo prisili, da se začne izdajati za njegovo punco. A tudi novonastala prevara ne traja dolgo in na koncu se končno razkrije kdo je kdo in s kom. Uprizoritev Ščukic »Zvezde« – Foto: Cilka Blažon Ščukice so navdih za igro našle v pravljici Zvezdica Zaspanka. Na začetku zgodbe se sestrici odpravljata spat in pred spanjem starejša mlajši prebere Zvezdico Zaspanko. Pravljica v mlajši porodi vprašanje, kaj so med dogajanjem na Zemlji počele ostale zvezde na nebu. To nam razkrije nadaljevanje zgodbe, kjer se nam predstavijo tri zvezde, ki med pomenkovanjem in srkanjem kave budno spremljajo dogajanje na Zemlji. Skozi dialog, ki razkrije njihove različne interese in zanimive medsebojne odnose, se tako prepletajo elementi vsem dobro poznane pravljice in elementi živahne ženske opravljivosti. Maja Batagelj
Mednarodno priznanje za film Lovci na človeške ribice, posnet v Planinski jami

Mednarodno priznanje za film Lovci na človeške ribice, posnet v Planinski jami

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. marec ― Kratki film o človeški ribici z naslovom Lovci na človeške ribice, delo filmskega ustvarjalca in fotografa Cirila Mlinarja Cica, je zmagoval v konkurenci profesionalnih produkcij na mednarodnem festivali podvodnega filma v Tachovu na Češkem, ki se je zaključil konec marca. Mlinar je film posnel lani v Planinski jami, ko so znanstveniki zbirali vzorce za genetsko analizo človeške ribice oziroma proteusa. V Planinski jami so sodelavci Biotehniške fakultete ob pomoči prostovoljcev vzeli vzorce človeških ribic, izmerili so jih, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane vrnili v vodo. Foto: Valter Leban Lovci na človeške ribice (Proteus hunters) pa ne govori le o delu znanstvenikov, ki so primerke tega endemita Dinarskega krasa ulovili, nato pa s palčko skrbno vzeli njihove vzorce, jih izmerili, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane spustili v podzemno vodo Planinske jame (o tem smo že pisali). Sporočilo filma je širše. Ciril Mlinar Cic Foto: Valter Leban »V njem se ves čas prepletati problematika onesnaževanja jamskega okolja in podzemne vode, ki jo črpamo od tam, ter problematika ohranitve tega občutljivega in dragocenega okolja,« je o nagrajenem filmu povedal Ciril Mlinar. Nagrade je bil vesel, še posebej, ker je festival v Tachovu eden starejših festivalov podvodnega filma, letos je bil že 39. po vrsti. Poleg filma Lovci na človeške ribice se je letos v selekcijo uvrstil še en Mlinarjev film, Vodni krog (Water cycle), ki so ga zaradi močne sporočilnosti o problematiki pitne vode, ki so jo v njem prepoznali, predvajali med podelitvijo nagrad. Načrti? 50-minutni dokumentarec Projekt o lovcih na človeške ribice še ni zaključen, pravi Mlinar. Film, za katerega je prejel nagrado na Češkem, še pred tem pa januarja letos nagrado na festivalu Hells Bells, speleološkem delu festivala združenja Monte Analogo, je dolg šest minut, v načrtu pa ima izdelavo daljšega, 50-minutnega dokumentarnega filma. Posnetega materiala je več kot dovolj, scenarij
Mednarodno priznanje filmu Lovci na človeške ribice, posnetemu v Planinski jami

Mednarodno priznanje filmu Lovci na človeške ribice, posnetemu v Planinski jami

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. marec ― Kratki film o človeški ribici z naslovom Lovci na človeške ribice, delo filmskega ustvarjalca in fotografa Cirila Mlinarja Cica, je zmagoval v konkurenci profesionalnih produkcij na mednarodnem festivali podvodnega filma v Tachovu na Češkem, ki se je zaključil konec marca. Mlinar je film posnel lani v Planinski jami, ko so znanstveniki zbirali vzorce za genetsko analizo človeške ribice oziroma proteusa. V Planinski jami so sodelavci Biotehniške fakultete ob pomoči prostovoljcev vzeli vzorce človeških ribic, izmerili so jih, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane vrnili v vodo. Foto: Valter Leban Lovci na človeške ribice (Proteus hunters) pa ne govori le o delu znanstvenikov, ki so primerke tega endemita Dinarskega krasa ulovili, nato pa s palčko skrbno vzeli njihove vzorce, jih izmerili, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane spustili v podzemno vodo Planinske jame (o tem smo že pisali). Sporočilo filma je širše. Ciril Mlinar Cic Foto: Valter Leban »V njem se ves čas prepletati problematika onesnaževanja jamskega okolja in podzemne vode, ki jo črpamo od tam, ter problematika ohranitve tega občutljivega in dragocenega okolja,« je o nagrajenem filmu povedal Ciril Mlinar. Nagrade je bil vesel, še posebej, ker je festival v Tachovu eden starejših festivalov podvodnega filma, letos je bil že 39. po vrsti. Poleg filma Lovci na človeške ribice se je letos v selekcijo uvrstil še en Mlinarjev film, Vodni krog (Water cycle), ki so ga zaradi močne sporočilnosti o problematiki pitne vode, ki so jo v njem prepoznali, predvajali med podelitvijo nagrad. Načrti? 50-minutni dokumentarec Projekt o lovcih na človeške ribice še ni zaključen, pravi Mlinar. Film, za katerega je prejel nagrado na Češkem, še pred tem pa januarja letos nagrado na festivalu Hells Bells, speleološkem delu festivala združenja Monte Analogo, je dolg šest minut, v načrtu pa ima izdelavo daljšega, 50-minutnega dokumentarnega filma. Posnetega materiala je več kot dovolj, scenarij
še novic