Plavajoči grad 2017 s presežki

Plavajoči grad 2017 s presežki

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. avgust ― Grad Snežnik – Osemdeset članski Etno Histeria World Orchestra 2017 je prvo soboto v avgustu z veličastnim koncertom zaključil letošnji festival Plavajoči Grad (Floating Castle Festival) na gradu Snežnik. Spiritus agens festivala Matija Solce je na odru združil doslej največji orkester, odkar v Loški dolini s somišljeniki organizira festival. V treh dneh je po ocenah organizatorjev dogodek v Loški dolini obiskalo preko osem tisoč obiskovalcev, v grajskem parku, pristavah in tudi v gradu je na kar štirinajstih prizoriščih potekalo dogajanje pod skupnim imenom Spiritus Mundi. Število udeležencev in medijski odziv snežniški festival uvrščata med največje tovrstne v regiji in državi. Celotna fotogalerija. Floating Castle 2017 – Foto: Valter Leban Plavajoči grad 2017 z največjim številom umetnikov doslej »Spiritus Mundi« je tri festivalske dneve zagotovo bil vseprežemajoč koncept na prizoriščih grajskega kompleksa in v bližnjih vaseh. Organizatorji, Društvo ljubiteljev gradu Snežnik, so letošnji festival poimenovali še kako ustrezno, v treh festivalskih dnevih se je predstavilo preko tristo umetnikov iz petintridesetih držav, pri organizaciji pa je sodelovalo več kot sto petdeset prostovoljcev. Tri dneve predstav umetnikov, koncertov, etno, folk, funk, blues in narodnih ritmov, uličnega gledališča, kamišibaja, plesa in drugega kulturnega dogajanja na prizoriščih kompleksa gradu Snežnik in bližnji vasi Kozarišče je bil zahteven zalogaj za prireditelje, tako v smislu organizacije, servisnih aktivnosti kot tudi logistike. »Upravljalec grajskega kompleksa, Narodni muzej, nam je pri tem maksimalno pomagal, kolikor je bilo seveda v njihovi pristojnosti. Priprave na festival so trajale celo leto, v obliki mesečnih grajskih pun(k)tov smo si razdelili vloge in stvari poskušali izvesti kar najbolje. Veliko smo se pogovarjali, tako z vaščani bližnjih vasi, kjer so domačini festival in umetnike lepo sprejeli, pa tudi med seboj, tako da vsakdo svoje delo opravlja
Spiritus Mundi oživili Plavajoči grad

Spiritus Mundi oživili Plavajoči grad

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. avgust ― Grad Snežnik – Etno Histeria World Orchestra 2017 z devetdesetimi člani je v četrtek, 3. avgusta otvoril festival Plavajoči Grad (Floating Castle Festival) na gradu Snežnik. Četrtkovo popoldne je med 50 nastopajočimi na različnih prizoriščih popestrilo indijsko petje z balkanskimi ritmi, argentinskim soulom na Princu Juriju, ter na Observatoriju živim ska-reggae, folk, funk, blues žurom.  Plavajoči grad 2017 – Foto: Mario Žnidaršič Obiskovalci so ob 17. uri vstopili na 14 prizorišč s konceptom scenografij ​Spiritus Mundi. Duhovi, ki še vedno strašijo na gradu; nežne projekcije in pravljična bitja, povezujejo dve skupnosti in pokrajini – Istro in Loško dolino. Za umetniške inštalacije sta poskrbela Thomas Žižek in Brane Solce. Izvedba tridnevnega festivala v veliki meri temelji na prostovoljstvu lokalnih navdušencev, ki si prizadevajo okrepiti tako prepoznavnost lokalne kulturne in turistične znamenitosti – gradi Snežnik, kot tudi festivala, kar je dokaj zahteven organizacijski zalogaj. Marljivo delo in ugodni vremenski pogoji so že prvi dan na prizorišča privabili okoli tisoč obiskovalcev – gledalcev, glasbenikov, novinarjev, veliko pa je med njimi bilo tudi otrok. Ponudba lokalnih specialitet, pijač in prijetno vzdušje pod krošnjami stoletnih dreves grajskega parka pa so marsikoga prepričali, da je obisk festivala podaljšal. Pred nami je še zadnji festivalski dan, ki se bo zaključil s koncertom in spektaklom 80 članskega orkestra Etno Histeria World Orchestra, na jezercu ob gradu. Tokrat na festivalu sodelujejo znana imena kot so Nano Stern, Kate Young Quintet, Zamee ter Gnaoua Vibration, med slovenskimi umetniki in skupinami pa Amaya, Zala Pezdir, Šola uličnega gledališča Šugla, Teatro Matita, Gledališče Dela, lutkovno gledališče Zapik, potekal pa bo tudi maraton gledališča kamišibaj, ki bo v gradu od sedemnajste do enaindvajsete ure.
Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Nagrobni spomenik Globočniku je obnovljen, zdaj ta zaslužni mož čaka na javno obeležje

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. julij ― Postojna – Politik, pravnik, strokovni pisatelj, publicist in narodni buditelj Anton Globočnik se je rodil 20. maja 1825 v Železnikih na Gorenjskem. Po končani gimnaziji v Ljubljani je v letih 1844−1848 študiral pravo na Dunaju, po študiju se je zaposlil v sodstvu in služboval v raznih krajih. Leta 1863 je prišel v Postojno in postal njen okrajni predstojnik, od leta 1867 pa vse do 1885 je bil tam okrajni glavar. Na novo izdelan desni stebrič s kapitelom, zadaj poškodba na steni kapele, ki je nastala zaradi oskrunitve spomenika; nagrobni spomenik družine Globočnik, pokopališče, Postojna Foto: Simona Kermavnar V tej funkciji mu je pripadlo tudi mesto predsednika že leta 1823 ustanovljene Jamske komisije, prvega upravnega organa Postojnske jame; sprva je moral v raznih arhivih zbrati in urediti listine in dokumente, povezane z njenim pravnim položajem, ter pridobiti vso razpoložljivo literaturo o njej. Sledilo je praktično delo, intenzivno urejanje jame in okolice: med drugim je dal urediti dostop, podzemeljsko železnico (1872), 1880. so bili v jami poleg nemških in italijanskih nameščeni slovenski napisi, spodbudil je elektrifikacijo (1884). Iz korespondence je razvidno, kako velik pomen je pripisoval promociji tega edinstvenega naravnega čudesa v tujini, saj je komisija pod njegovim vodstvom dosegla, da so opisi Postojnske jame prodrli v evropske pa tudi ameriške vodiče. Poleg tega se je posvečal šolstvu, obnovam cest in pogozdovanju Krasa. Ne le častni občan, povzdignjen je bil tudi v plemiški stan V znak zahvale za ogromno delo, ki ga je v dvaindvajsetih letih opravil v postojnski trški občini, so ga Postojnčani leta 1886 imenovali za častnega občana in mu izročili diplomo. Leta 1885 je postal vladni svetnik v Ljubljani, ob upokojitvi 1890. ga je cesar Franc Jožef I. povzdignil v plemiški stan. Izbral si je vzdevek Sorodolski, in sicer po reki Sori, ki teče skozi njegov rojstni kraj. Kljub upokojitvi je bil naslednje leto imenovan za zastopnika
Grad Snežnik: Festival Plavajoči grad z največjo udeležbo doslej

Grad Snežnik: Festival Plavajoči grad z največjo udeležbo doslej

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. julij ― Grad Snežnik – V treh festivalskih dneh bo potekala nepredstavljiva izkušnja druženja etno glasbe, gledališča, vizualnih umetnosti, plesa, kulinarike in narave na dvajsetih pravljičnih prizoriščih v gradu Snežnik in njegovi okolici. Letošnje dogajanje je najobsežnejše doslej, saj se bo predstavilo prek sto skupin in 34 držav s celega sveta. V treh dneh se bo zvrstilo skoraj dvesto dogodkov, saj se nekatere skupine predstavljajo večkrat. Plavajoči grad – Foto: organizatorji dogodka Medved-narodni nad-festival Celoletna prostovoljna dejavnost Punktarjev, Društva Ljubiteljev Gradu Snežnik in teatra Matite se bo zaključila z dogodkom, ki ga je težko zaobjeti z eno besedo. Srečali se bodo odlični umentiki, ki se na Plavajočemu gradu predstavljajo eden drugemu, ustvarjajo nove vezi in sodelovanja, gre pa tudi za nastope v izjemnem okolju, ki ga v pravljični grajski atmosferi postavijo vizualni umetniki. Ne gre pozabiti niti druženja umetnikov z domačini, ki bogato pomagajo pri organizaciji, kuhajo, kosijo, pripravljajo odre ter se na koncu tudi skupaj poveselijo pod vaško lipo, dogodek pa privabi v Loško dolino tudi po več tisoč obiskovalcev. Tema 2017: Špiritus mundi Scenografi bodo tudi letos ob minimalnih posegih izkoristili naravne danosti ter tako sprememili grajska obzidja, grape, jame, ribnike in travnike v območje magičnih prizorišč. Za vsakim grmom bo čakalo presenečenje, ki bo popestrilo že tako bogato dogajanje. Letošnja tema festivala bo “Spiritus Mundi”, kot parafraza pozabljenih grajskih duhov, ki (s pomočjo pravega grajskega špirita) znova oživljajo. Ti se bodo pojavljali v obliki ogromnih lutk, šepetajočih gozdov, projekcij ali monumentalnih skulptur. Nastopajoči Program je pester, na svoj račun bodo prišli tako umetniški sladokusci, kot obiskovalci, ki bi se v izjemnem grajskem okolju želeli samo malce sprostiti in si ogledati zanimivo predstavo. Začenši z etno-glasbo je v prvi vrsti najpomembnejši nastop ob zaključku festivala:
Darjini vrtovi svetlobe na ogled na mednarodnem festivalu v Benetkah

Darjini vrtovi svetlobe na ogled na mednarodnem festivalu v Benetkah

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. julij ― Benetke – Na razstavi Consciousness (zavest, zavedanje), ki so jo v okviru mednarodnega umetniškega festivala Anima mundi 13. julija odprli v Benetkah, sta med umetninami 77 ustvarjalcev s celega sveta tudi sliki notranjske slikarke Darje Štefančič, edine z območja držav nekdanje Jugoslavije. Njeni sliki visita v palači Ca’ Zanardi, razstava pa bo odprta do 3. septembra. Festival Anima mundi, razstava Consciousness, Darja Štefančič, Benetke, 13. julij 2017 Foto: Valter Leban »Sodelovanje na tej razstavi pomeni priznanje, je krona mojih prizadevanj, ki so na nek način zelo drzna, po drugi strani pa se ne izpostavljam prav veliko, saj ne sodelujem na slikarskih kolonijah,« pravi Štefančičeva. »Moja dela namreč nastajajo dlje časa, slikanje je pravzaprav nekakšen obred, zato rada ustvarjam v miru, da se lahko skoncentriram.« K sodelovanju na festivalu sta jo povabila selektorja Luca Curci in Domenico Fallacara, ki sta slike videla na njeni spletni strani. Zdele so se jima dovolj zanimive, da jih vključijo v projekt. Za razstavo Consciousness so izbrali sliki s tematiko imaginarnih vrtov, za razstavo Visions, ki bo jeseni, pa sliki s tematiko vrtov trdnjav in gradov. Darja slika že 40 let, svoj značilni slog z živimi barvami in motivi, ki jih zajema iz podzavestnega sveta, pa razvija zadnjih 20 let. »Kar se tiče motivike, veliko zajemam iz podzavestnega, sanjskega, intuitivnega sveta,« razlaga Štefančičeva. »Prisegam na to, da je izrazilo slikarja barva; ta mora biti, vsaj pri meni, čim bolj očiščena vseh senc, nečistoč.« Prav zaradi tega so njene slike močnih, živih barv in v gledalca zasijejo z vso čistostjo. Slika olja na platnu, izhaja pa iz likovnega stališča, pri njenih delih gre za kombinacijo likovnih elementov. »Slikanje je pri meni dolgotrajen proces, za sliko, veliko meter krat meter, porabim po nekaj mesecev.« Eno izmed področij mednarodnega umetniškega festivala Anima mundi je slikarstvo. Letos na več razstaviščih v Benetkah pripravlja
Litoželezna pitnika – vodni črpalki s pipo – pri vodnjakih v Novi vasi na Bloški planoti

Litoželezna pitnika – vodni črpalki s pipo – pri vodnjakih v Novi vasi na Bloški planoti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. julij ― Nova vas – V jedru Nove vasi tik ob cesti, med seboj oddaljena le nekaj deset korakov, stojita velika vodnjaka v obliki korita (štirni). Zgrajena sta iz klesanih kamnitih blokov, povezanih z železnim obročem. Manjši (t. i. Zgornja štirna) stoji severno od domačije Nova vas 14. Kot priča v kamnu vrezana letnica, je bil zgrajen leta 1863, večji (t. i. Mestkov vodnjak) pa leta 1892. Nova vas, zgornji del črpalke pri manjšem vodnjaku – Foto: Simona Kermavnar Zraven obeh korit stojita identični litoželezni vodni črpalki s pipo (izlivki), višine 130 cm: na nizkem štirilistnem profiliranem podstavku, ki je na tla pritrjen s štirimi vijaki, stoji vitek kaneliran stebrič, čigar baza je prav tako kanelirana; prstan črpalke je okrašen s tremi mesnatimi štirilistnimi cvetovi s pestičem v sredini, kapo prekriva storžev okras s potlačenim podvojenim stožčastim zaključkom. Pitnik ob starejšem koritu je ohranjen v celoti, pri mlajšem manjka podstavek, izgubljena je tudi ena rozetka. Do zdaj je veljalo, da sta bila pitnika izdelana v eni od avstrijskih (dunajskih) livarn, raziskava pa je to trditev ovrgla. Narejena sta bila v Salmovi livarni v Blanskem na Češkem; tako po merah kot po videzu se ujemata z njihovim produktom, kar dokazuje objavljena risba vodne črpalke s pipo iz ponudbe v katalogu te livarne. Nova vas, velika štirna – Foto: Simona Kermavnar Blansko ima bogato zgodovino, tesno povezano z železom in produkcijo umetniških odlitkov, ki so jih izvažali po celotni habsburški monarhiji. Leta 1766 je tamkajšnjo železarno kupila plemiška družina Salm-Reifferscheidts (železarna, imenovana Fürst Salm’sches Eisenwerk Blansko). V 2. polovici 19. stoletja so začeli s proizvodnjo litoželeznih vodnjakov in pitnikov (pa tudi izdelkov, povezanih z vodovodnimi napeljavami) ter jo nadaljevali v prva desetletja 20. stoletja, njihova oblika pa se s časom praktično ni spreminjala. Takrat je livarna že imela drugega lastnika, saj jo je leta 1896  kupila praška delni
Le predi dekle, predi …

Le predi dekle, predi …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Babno Polje, Loška dolina – Le predi, delke, predi … Tako bi lahko s slovensko ljudsko pesmijo zaključili študijski krožek Druženje ob ročnih delih, ki je v maja in junija potekal v večnamenskem objektu v Babnem Polju. Da se niti niso prav nič krotičile (trgale, op. p.), je poskrbela mentorica študijskih krožkov Janja Urbiha, letošnja prejemnica priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih Andragoškega centra Slovenije. Zaključek študijskega krožka Druženje ob ročnih delih, mentorica Janja Urbiha, Zavod Rihtarjeva domačija, grad Snežnik, 10. junij 2017 Foto: Alenka Veber Domačini Loške doline že dodobra poznajo Janjo Urbiha kot mentorico študijskih krožkov, neformalne oblike učenja, kjer se majhne skupine zbirajo in učijo, se v njih družijo radovedni ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Letos je Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja Urbihovo povabil, da vodi študijski krožek tudi v Babnem Polju. Sredstva za delovanje krožka je zavod dobil na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po tehtnem razmisleku se je Urbihova odločila, da bo prvi študijski krožek v Babnem Polju posvetila ročnim delom, kar se je izkazalo za dobro. Že uvodno srečanje je pokazalo, da je tudi v Babnem Polju zanimanje za tovrstno brezplačno izobraževanje. Med udeleženkami so bile tako Babnopoljke kot druge občanke Loške doline, študijskega krožka pa sta se udeležili tudi krožkarici iz občine Pivka in Goransko-primorske županje. Na srečanjih so udeleženke spoznale različne tehnike ročnih del, od kvačkanja, pletenja, različnih tehnik vezenja, izdelave rišelje vezenin do makrameja, tehnike izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov. Ob prijetnem druženju in prenašanju znanja starejših na mlajše, je bil čas tudi za kramljanje ob ročnih delih, tako kot nekoč. Svojevrstno je bilo druženje ob zaključku študijskega krožka, 10. junija. Janja Urbiha, domačinka iz Kozarišč, se je odločila, da udeleženke po
Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij ― Cerknica – V cerkniški galeriji Krpan so na ogled ekspresionistične risbe Logatčana Vida Sarka. Navdihnile so ga nenavadne in malo poznane azteške pesmi, ki jih je prevedel v likovna dela, in s tem na svojevrsten način tudi azteško kulturo v evropejsko. »V njih sem poskušal zajeti vznesenost azteških pesmi, ki so epske in lirske hkrati,« pravi Sark, ki je odprtje razstave pospremil s predavanjem o Aztekih in njihovi kulturi. »Risbe niso ilustracije, pač pa temeljijo na občutjih, ki jih pesmi povzročajo, in na simboliki, tako kot jezik v pesmih.« Razstava Azteške pesmi je na ogled do 5. julija. Razstava Azteške pesmi, Vid Sark, galerija Krpan, Cerknica, 15. junij 2017 Foto: Jelka Lekše Akademskega oblikovalca Vida Sarka je v zadnjih letih pritegnila azteška zgodovina in umetnost, še posebej pa so ga navdihnile azteške pesmi oziroma Cantares Mexicanos. Da bi lahko bolje razumeli njegove risbe, je Sark ob odprtju razstave spregovoril o Aztekih, njihovi kulturi in umetnosti ter predstavil malo poznane azteške pesmi. Gre za 91 vznesenih pesnitev, nekatere med njimi imajo več kot 100 kitic. Ustno so se prenašale iz roda v rod, zapisali pa so jih šele španski zavojevalci. Do nedavnega so bile skorajda nepoznane, saj so jih strokovnjaki analizirali šele konec 20. stoletja. Ker je azteški jezik nahuatl zelo zapleten in temelji na sestavljanju besed ter je poln metafor, si je za razumevanje pesmi treba vzeti veliko časa, je pojasnil Sark. Azteške pesmi imajo značaj pesmi duhov; z njimi so pripovedovalci, ki so jih recitirali ali peli ob glasbeni spremljavi, klicali duhove prednikov, zgodovinskih ali mitoloških osebnosti, ki so obsedle govorca in skozi njega pripovedovale zgodbo. Azteške pesmi kažejo drugačno podobo Aztekov, ki so znani predvsem kot krvoločni vojščaki in ljudstvo, ki je božanstvu žrtvovalo ljudi. »Gre za zelo kompleksne pesmi, polne metafor, tujih našima jeziku in kulturi,« pravi Sark. Na osnovi razpoloženj, v katere ga je zazibalo prebiranje
Jenkinsova Maša za mir je odmevala od Švice do Slovenije

Jenkinsova Maša za mir je odmevala od Švice do Slovenije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. junij ― Logatec – Simfonični orkester Cantabile se je konec maja predstavil s tretjim velikim vokalno – instrumentalnim projektom, Jenkinsovo kantato oz. (u)glasbeno mašo za mir, ki nosi naslov The Armed Man: A Mass for Peace. Orkestru se je ob izvedbi pridružil gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter domači Mešani pevski zbor Adoramus. Po zelo uspešni turneji v Švici v začetku maja, na kateri so glasbeniki Simfoničnega orkestra Cantabile na treh razprodanih koncertih navdušili občinstvo v Bernu in Zürichu, se je zgodba o uspehu ponovila tudi v Sloveniji. 26. maja so koncertirali v do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in dan pozneje v večnamenski dvorani v Logatcu. Cantabile v Logatcu – Foto: Valter Leban Projekt The Armed Man (Oboroženi mož) je povezal mlade glasbenike iz Slovenije in Švice. Skrbno izbran program z osrednjim delom, kantato The Armed Man, ki spada med vrhunce sodobne klasične glasbe, je prek 160 nastopajočih potem, ko so trije koncerti v začetku maja zazveneli v Bernu in Zürichu v Švici, predstavilo tudi slovenskemu občinstvu. Koncerta v Sloveniji sta potekala v organizaciji treh prijateljskih društev: Univerzitetnega pevskega zbora Der CHOR iz švicarske prestolnice Berna, enega najbolj prepoznavnih in najkvalitetnejših zborov v Bernu in okolici, Simfoničnega orkestra Cantabile iz Logatca, orkestra z izredno bogato paleto dosežkov, gostovanj in uglednih solistov, kot povezovalni člen in poznavalec obeh držav pa se pridružuje še Slovensko društvo v Švici Kulturni most Švica – Slovenija, ki je v preteklih letih s kulturo že mnogokrat povezal obe državi. V Sloveniji se je na koncertih pridružil tudi logaški Mešani pevski zbor Adoramus, ki je v Sloveniji in širše prepoznaven kot eden najkvalitetnejših zborov z bogatim sakralnim repertoarjem. The Armed Man je unikaten koncertni dogodek; najprej že zaradi svoje glasbene veličine in vsebine. Valižanski skladatelj Karl Jenkins je delo ob prelo
Učenci so se Jožeta Udoviča spomnili z recitalom Prečuden cvet

Učenci so se Jožeta Udoviča spomnili z recitalom Prečuden cvet

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. junij ― Cerknica – Prireditveni prostor Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica so na večer 30. maja napolnili verzi poezije pesnika Jožeta Udoviča. Učenci tretje triade Osnovne šole Notranjski odred Cerknica so s pomočjo režiserske taktirke mentorice Daše Joželj Kranjc pripravili večer o Jožetu Udoviču, ki so ga poimenovali po eni izmed njegovih uglasbenih pesmi skladatelja Karola Pahorja, Prečuden cvet. Recital o Jožetu Udoviču Prečuden cvet, knjižnica Cerknica, OŠ Notranjskega odreda Cerknica, 30. maj 2017 Foto: Tine Šubic V recital so stkali celovit pogled na njegovo življenje in ustvarjanje. Pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista so osvetlili z mozaikom njegovih pesmi, razmišljanj, dnevniških in drugih zapisov, ki so jih poglobili z glasbo in projekcijo fotografij. Pesem, zvoki violin, flavte ter glasbeni vložki skupine Fletno so zaokrožili bogat kulturni večer. Mladi interpreti so dokazali, da so kos tudi tako globokim stvaritvam, kot jih je zapisoval in prevajal notranjski velikan trdnih načel. Med številnimi zadovoljnimi obiskovalci majskega večera je bil tudi pesnikov nečak Blaž Udovič, ki vrsto let sodeluje s knjižnico in je z družino reden obiskovalec njenih prireditev. Recital o Jožetu Udoviču Prečuden cvet, knjižnica Cerknica, OŠ Notranjskega odreda Cerknica, 30. maj 2017 Foto: Tine Šubic Direktorica knjižnice Marija Hribar je v uvodnem pozdravu in ob zaključnem nagovoru izrazila zadovoljstvo in veselje, da je sodelovanje šole in knjižnice plodovito. Vsem je zaželela nadaljnje skupne projekte; letošnje Gerbičevo leto je zanje lepa priložnost. Mentorica Daša Joželj Kranjc pa se je zahvalila sodelujočim in pohvalila nastopajoče, ki so kljub svoji mladosti k recitalu pristopili odgovorno in zrelo. Recital je bil eden izmed skupnih projektov šole in knjižnice ob 30-letnici smrti Jožeta Udoviča, ki jo je knjižnica 23. novembra lani obeležila s predstavitvijo monografije Jože Udovič avtorja Franceta Pibernika. Od 6. marca do 6. aprila je bila
Na poteh kamnitih križev odstrli delček bogate preteklosti

Na poteh kamnitih križev odstrli delček bogate preteklosti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. junij ― Pivka – Prelepa sončna sobota je 27. maja kar vabila v naravo. Pred Krpanovim domom v Pivki se je zbralo ducat udeležencev tradicionalnih pohodov po poteh pivških kamnitih križev, med njimi dva otroka, tako da so se na pot odpravili predstavniki vseh generacij. Foto: Ernest Margon Prvi križ na njihovi poti je bil tisti za železnico. Je edini kamniti križ, ki ima izklesane ključe sv. Petra pod reliefno podobo Križanega. Ustno izročilo križ povezuje z zaobljubo zaradi kolere, ki je razsajala v času gradnje Južne železnice leta 1855.  Lokalni turistični vodnik Ernest Margon je predstavil križ in njegovo zgodbo, potem pa so se pohodniki povzpeli po markirani poti do naslednjega križa pod vrhom hriba Osojnica. Križ ima bogato zgodovino, saj so ga postavili v spomin gozdarjem, ki so na Osojnici med letoma 1894 in 1898 zasadili gozd črnega bora. Njihova imena so izklesana na križu in so še dobro vidna. Križ je bil tudi jabolko spora med Pivčani in Brkinci, saj so ga obračali na eno ali drugo stran, da bi jim odganjal točo in druge vremenske nevšečnosti. Foto: Ernest Margon Sledil je vzpon na vrh Osojnice. Lep razgled z vrha je bil plačilo za trud, ki so ga pohodniki vložili. Na poti navzdol so se ustavili pri gozdiču cipres, ki burijo duhove, kako so zrasle tam pod Osojnico. Cilj pa je bil spust do vasi Kal, ki se ponaša s kamnoseško tradicijo. Za to imajo zasluge predniki, ki so zapustili bogato kamnoseško dediščino, katere del so tudi kamniti križi. Na Kalu so se ustavili na stari domačiji, ki še danes izpričuje, kako so živeli v teh krajih nekoč. Šobčeva domačija  v lasti družine Tiselj Kaluža je živa priča, da so ljudje živeli od lastnega dela in kmetovanja; nudili so zavetje in pomoč furmanom – tovornikom. Tako so vsi lažje preživeli. Na domačiji so pohod zaključili v prijetnem vzdušju in z zavestjo, da so spet odstrli delček zanimive in bogate skupne preteklosti. Veseli in prijetno utrujeni so se razšli z namenom, da nadaljujejo odkrivanje lo
Na mednarodnem srečanju lovskih zborov in rogistov tudi Notranjci

Na mednarodnem srečanju lovskih zborov in rogistov tudi Notranjci

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. maj ― Bohinj – Na 44. mednarodnem srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov sta se 27. maja med 34 sestavi predstavila tudi notranjska, Notranjski rogisti in Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke. Zbori in rogisti so dopoldne nastopili na štirih različnih prizoriščih, popoldne pa so sodelovali na sklepni slovesnosti v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici. Foto: Janina Žagar Na srečanju je nastopilo 18 skupin rogistov ter 16 pevskih zborov in skupin iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Med njimi so bili Notranjski rogisti, ki gojijo lovsko tradicijo trobljenja na rogove in bodo prihodnje leto praznovali 30-letnico delovanja. Nekoliko mlajši je Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke, ki je v lovski družini na Blokah leta 2005 sprva nastal kot oktet, a se je kmalu razširil v pevski zbor. Tako rogisti kot pevci so se predstavili na dopoldanskih nastopih, popoldne pa so se pridružili sklepni slovesnosti. Na njej so združeni pevski zbori skladbo Lovska Frana Venturinija, Brakada Egija Gašperšiča in Triglav Jakoba Aljaža, združeni rogisti pa so zaigrali skladbe staroste slovenskih rogistov Jožeta Grleca Pozdrav rogistov, Bohinjski rogisti prihajajo in Žmitek Stojko ter Jagdstuck Franza Kastenhuberja. Pevci in rogisti so skupaj izvedli še Lovsko Frana Gerbiča. Foto: Janina Žagar Na prireditvi so zbrane med drugim nagovorili podpredsednik Lovske zveze Slovenije Aleš Klemenc, predsednik ZLD Gorenjske Peter Belhar in predsednik komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS Milan Tepej. Podelili so tudi priznanja Lovske zveze Slovenije skupinam, ki so v Bohinju obeležila jubilejno sodelovanje na srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Člani KD Simon Jenko LPZ Medvode, KD LPZ Bela Krajina in Slovenski LPZ Doberdob so prejeli priznanje za 35 let sodelovanja, Rogisti ZLD Ptuj-Ormož in KD Križevski rogisti za 25 let, Rogisti LD Selca za deset ter LPZ ZLD Novo Mesto in LPZ LD Dobrna pa za pet let sodelovanja. Rogistom ZLD Bele Krajine je Tepej v s
V Logatcu na ogled kenotafi akademskega slikarja Jožeta Bartolja

V Logatcu na ogled kenotafi akademskega slikarja Jožeta Bartolja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. maj ― Logatec – V Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte v Logatcu so na ogled slike akademskega slikarja Jožeta Bartolja, senzibilnega likovnega ustvarjalca in voditelja na radiu Ognjišče. Pri ustvarjanju se nagiba k sakralni umetnosti, v Logatcu pa se predstavlja s kenotafi, naslikanimi na stare deske, s katerimi se je poklonil spominu na umrle prijatelje, sorodnike, znance. Razstava je na ogled do 20. septembra. Foto: Janez Ovsec »Za marsikoga so Bartoljevi portretni izbranci le mimobežniki v tempu današnjega življenja in zato avtor od gledalca ne pričakuje natančne identifikacije. Moč njihovega nagovora je namreč v živosti obraza in izraza, v pomenljivosti pogleda, v značilnosti geste, v specifiki prikaza pojavnosti. To so njihovi aduti komunikacije,« je o najnovejšem ciklu Bartoljevih dela dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Foto: Janez Ovsec Kenotafe je Bartolj naslikal na ožje lesene deske. Kot pravi Stibilj Šajnova, je z njimi simbolno začrtal pot življenja, ki vodi od rojstva do smrti, od zemlje do neba. »Forma slikovnega prizorišča in vsebina naslikanega se podpirata in prehajata eno v drugo ter prinašata globlje osmišljeno sporočilo.« Bartolj je kenotafe začel slikati jeseni lani, potem ko je preminulo nekaj ljudi, ki jih je poznal. Odločil seje, da se jim pokloni na ta način. Ob odprtju razstave je Bartolja in njegova dela predstavila Stibilj Šajnova, kulturni program pa so oblikovali člani družine Bartolj, babica Vlasta Doležal Rus in hči Katarina na klavirju, žena Veronika in sin Sebastjan na violini ter sin Jan na čelu, ob njihovi spremljavi je zapela sopranistka, hči Katarina.
»Je 12 evrov res preveč za obilen in bogat duhovni obrok?«

»Je 12 evrov res preveč za obilen in bogat duhovni obrok?«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. maj ― Vodenje kulturnega doma v Cerknici je marca prevzela Anja Bajda Gorela, Izolanka, ki ji Notranjska ni povsem nepoznana. Njeno spretno režisersko usmerjanje so izkusili člani gledališke skupine Kulturnega društva Rak Rakek. Nazadnje jih je vodila pri postavitvi igre Andreja Rozmana Roze Kekec kontra Rožletova banda, ki so jo na oder postavili lani, pred tem so sodelovali še pri dveh predstavah. Poleg režije se je ukvarjala tudi z gledališko kritiko, dramaturgijo, pa tudi s teorijo gledališča in scenskih umetnosti ter gledališko pedagogiko. V cerkniški hram kulture želi pripeljati kakovostno umetnost; meni, da sta pri tem pomembna vzgoja in izobraževanje obiskovalcev. Anja Bajda Gorela o mladih obiskovalcih kulturnih domov: »Lahko bi rekli, da smo preveč analogni za digitalne in ‘multitasking’ generacije.« Foto: Ljubo Vukelič Za vodjo cerkniškega hrama kulture so vas izbrali tudi na podlagi vaše petletne strategije razvoja te ustanove. Čemu ste dali največji poudarek? V predloženi viziji sem kot odločilne komponente vodenja Kulturnega doma Cerknica izpostavila jasno programsko strategijo, močan vzgojno-izobraževalni del, skrb za raznolikost občinstva, kot tudi medregionalna partnerstva in sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Med prioritetami nisem navedla tega ali onega gledališča, te ali one glasbene zvrsti, saj ravno v tem vidim smoter javnih kulturnih ustanov: nuditi morajo vsebinsko in žanrsko raznolikost. V manjših in srednje velikih krajih imajo kulturni domovi nekako dve vlogi; so prostor, kjer lahko ljudem ponudijo kakovostno kulturo, po drugi strani pa so tudi prostor za tiste, ki se z gledališčem, petjem, glasbo in drugimi dejavnostmi ukvarjajo ljubiteljsko? V katero smer bo zaplul cerkniški dom pod vašim vodstvom? Menim, da bo za lokalne kulturne organizacije vselej prostor. Vsekakor pa je moja vizija repertoarna profiliranost Kulturnega doma Cerknica v smeri dostopnosti čim bolj sočasne in čim bolj kakovostne odrske, filmske, glasben
V soboto v Grand hotelu Union dobrodelna dražba rotarijcev

V soboto v Grand hotelu Union dobrodelna dražba rotarijcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 26. maj ― Ljubljana, Logatec – Na distriktni konferenci Rotary Slovenija v Grand hotelu Union v Ljubljani bo v soboto, 27. maja, dobrodelna dražba umetnin, ki so jih rotarijci iz Slovenije in Makedonije ustvarili na likovni koloniji Umetniki v Rotary na Bledu v začetku aprila, Med njimi so bili tudi člani Rotary kluba Logatec, Dime Temkov, Vasja Ulrih in Siniša Rančov. Foto: Siniša Rančov Sredstva, ki jih bodo zbrali na dražbi, bodo namenili centru Soča, Handicampu na Debelem rtiču in mednarodni organizaciji Rotary za projekt Čista voda. »Pomagamo osebam s posebnimi potrebami, razvijamo specialne oblike pedagogike, dokazujemo etiko dela in odgovornosti ter uporabljamo umetnostno ustvarjanje, da univerzalno spodbudimo čarobni duh Rotaryja,« pravi Dime Temkov, vodja projekta Umetniki v Rotary. Foto: Siniša Rančov Rotary klub Logatec, katerega člani se v okviru dobrodelnega delovanja osredotočajo na področja podjetništva ter umetnosti in kulture, je 25. maja sicer praznoval šesto obletnico delovanja. Ob 100-letnici fundacije Rotary so med 11. in 16. aprilom na Bledu pripravili likovno kolonijo in simpozij, na katerem so sodelujoči podpisali slovesno namero o oblikovanju Bratstva umetnikov v rotarijski skupnosti. »Člani Rotary kluba Logatec to namero pozdravljamo in izjavljamo, da bomo tudi v prihodnje tovrstne ideje podpirali in jih pomagali uresničevati,« pravi predsednik logaškega kluba Matjaž Ribaš. V Rotary so pripravili tudi katalog del, ki bodo 27. maja na dobrodelni dražbi.
še novic