Prešernov dan obeležili v objemu poezije in glasbe

Prešernov dan obeležili v objemu poezije in glasbe

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. februar ― Pivka – V Pivki so slovenski kulturni praznik obeležili na najlepši možen način, s prestavitvijo dveh pesnikov, petjem priznanih domačih zborov in nastopom violinista iz Ljubljane. V Krpanovem domu se je 9. februarja kljub zimskemu vremenu zbralo veliko obiskovalcev, ki so prisluhnili pogovoru in recitalu z gostoma večera, pesnico s Prema Danico Pardo in pesnikom Martinom Škafarjem Barjanskim iz Ljubljane. Prireditev »Vendar peti on ne jenja«, kulturni praznik, Pivka, 9. februar 2018 – Foto: Simon Avsec Prireditev, ki je nosila naslov Vendar peti on ne jenja, je pripravilo Kulturno društvo Lipa iz Pivke ob pomoči občine in v sodelovanju z drugimi kulturnimi društvi. Na začetku večera je moški pevski zbor iz Pivke, dolgoletni spremljevalec februarskih kulturnih prireditev, zapel Prešernovo Zdravljico. Suzana Česnik, članica Kulturno-prosvetnega društva Zagorje, je uvodoma poudarila pomen praznovanja kulture za in povedala, da mora biti del našega vsakdana, da je to vrednota, ki jo moramo negovati. Na ta dan se poklonimo našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu in hkrati vsem umetnikom, ki prispevajo svoj delček v mozaik slovenske kulture. Zato je to praznik za vse, ki jim je mar za kulturo. Prav je tudi, da dajemo priložnost ustvarjalcem umetnosti, da nam odkrijejo svoje intimno izražanje. S tem jim dajemo tudi priznanje za delo, ki ga opravijo v dobro naše duhovne plati življenja, saj  nas žlahtnost besede, ujete v pesmi ali v glasbi, bogati. Pivški župan Robert Smrdelj je poudaril pomen kulture za vsakega izmed nas. Lepo je prepletel nekaj pomembnih jubilejev slovenske kulture. Letos praznujemo 100-letnico smrti velikega pripovednika Ivana Cankarja. Ponosno je poudaril, da letos praznujemo tudi 200-letnico rojstva Miroslava Vilharja, pivškega človeka, pesnika, skladatelja, narodnozavednega Slovenca, ki je zapustil najlepše pesmi, ki jih vsi prepevamo. Njegova Lipa zelenela je je verjetno največkrat zapeta pesem. Smrdelj je opozoril še na vs
Jože Udovič v Cerknici poleg spominske table dobil tudi doprsni kip

Jože Udovič v Cerknici poleg spominske table dobil tudi doprsni kip

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. februar ― Cerknica – V Cerknici so danes odkrili doprsni kip velikega moža sodobne povojne literature Jožeta Udoviča. Postavili so ga pred knjižnico, ki se že 30 leti imenuje po njem, gleda pa na rodni taborski stolp, kjer je preživel prva leta svojega življenja, na kar mimoidoče že opozarja spominska plošča. Celotna fotogalerija. Odkritje doprsnega kipa Jožeta Udoviča, knjižnica Cerknica, 16. februar 2018 Foto: Tine Šubic Doprsni kip je delo akademske kiparke Milene Braniselj. »Delo mi je bilo velik izziv, kar je manjkalo na fotografijah, pa so mi pomagali oblikovati in dopolniti sorodniki.« Odkritje kipa je pozdravil tudi cerkniški župan Marko Rupar, ki je ob tem izpostavil dobro delo kolektiva v knjižnici. »Bralna pismenost v občini je po njegovi zaslugi med najvišjimi v regiji in celo Sloveniji,« je dejal Rupar. Odkritja so se poleg ljubiteljev literature in predstavnikov knjižnic iz sosednjih občin udeležili tudi Udovičeva sestra Marta Jeglič, njegov nečak Blaž in drugi sorodniki. Pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Jože Udovič  (1912–1986) je bil Notranjec po srcu in duši, rojen v Cerknici, nato pa se je z očetom preselil v Loško dolino. Za časa svojega življenja je izdal tri pesniške zbirke – nekaj njegovih del je izšlo po njegovi smrti –, za prvo z naslovom Ogledalo sanj je prejel Prešernovo nagrado. Ob odkritju doprsnega kipa se je dramski igralec Aleš Valič notranjskemu pesniku poklonil tudi z recitacijo dveh pesmi iz te zbirke, Odkritje in Komaj še slišim. Udovič je bil tudi dober prevajalec; za prevod romana Hermanna Brocha Vergilova smrt je prejel Sovretovo nagrado. Nanj pred cerkniško knjižnico že spominja spominska tabla Slovenske pisateljske poti, s katero je dobil svojo postajo na zemljevidu literarnih pokrajin Slovenije. »Pomembno je, da se tudi z obeležji spominjamo velikih imen Notranjske, da tudi navzven pokažemo, da imamo ustvarjalce, ki so oblikovali slovenski in evropski kulturni prostor,« je ob odkritju doprsnega kipa dejala di
Vzemi knjigo pa dobiš še »Prešernovo figo«

Vzemi knjigo pa dobiš še »Prešernovo figo«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. februar ― Pivka – Dan pred slovenskim kulturnim praznikom so člani Kulturnega društva Lipa Pivka že osmo leto zapored uspešno izpeljali akcijo Podarimo knjigo.  Z geslom Vzemi knjigo pa dobiš še Prešernovo figo so se spomnili na dr. Franceta Prešerna, ki je vedno iz žepa potegnil kakšno suho figo in jo podaril otrokom. Zato je dobil slavni nadimek dr. Fig. Akcija Podarimo knjigo, Kulturno društvo Lipa Pivka, 7. februar 2018 Foto: Irena Margon Člani društva so bili z akcijo tudi letos zadovoljni, saj so podarili več kot 150 knjig. Akcija iz leta v leto dobiva večjo veljavo in pomen. V društvu menijo, da se je bralna kultura dvignila, saj ljudje prihajajo in sprašujejo po določenih knjigah, vse več pa je tudi takih, ki knjige, ki jih ne potrebujejo, podarijo. KD Lipa Pivka si šteje v čast, da ima tradicionalni uspešen knjižni dogodek že lepo število zvestih in rednih obiskovalcev in bralcev. Ponudbo knjig za letošnjo februarsko akcijo so obogatili tudi s pomočjo založb Družina, Ognjišče in Mladinska knjiga. Vabijo k sodelovanju V društvu ugotavljajo, da je veliko povpraševanja po različnih priročnikih, kuharskih knjigah, gobarskih priročnikih in zgodovinskih knjigah, še vedno pa pogrešamo tudi otroške knjige. Akcijo bodo ponovili decembra in vabijo vse, ki imajo doma kakšno od takih knjig, pa je ne potrebujejo, da jo prinesejo. »Naj knjige krožijo med bralci in se ne prašijo na knjižnih policah,« pravijo v društvu Lipa. Irena Margon
Februarski priznanji tokrat v roke glasbeniku in gledališčnici

Februarski priznanji tokrat v roke glasbeniku in gledališčnici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. februar ― Logatec – Na predvečer kulturnega praznika je Občina Logatec v Narodnem domu podelila februarski priznanji za leto 2017. Priznanje za življenjsko delo na področju kulture je prejel Janez Treven, akademski glasbenik in zborovodja Mešanega cerkvenega pevskega zbora Rovte, priznanje za izjemne dosežke pa gledališka ustvarjalka Simona Kavčič. Pred podelitvijo je v dvorani zazvenela slovenska himna, polno dvorano pa je nagovoril župan Berto Menard. V drugem delu so oder zapolnili člani logaške jazz zasedbe Big band Wonderbrass, ki so s solisti predstavili slovensko obarvan program. Celotna fotogalerija je na voljo tukaj. Podelitev februarskih priznanj, kulturni praznik, Logatec, 7. februar 2018 Foto: Valter Leban »Brez kulture, ki so jo gojil naši veliki možje vse od Brižinskih spomenikov dalje, ne bi bilo slovenskega naroda in lastne države,« je izpostavil župan in poudaril, da so bili ravno kulturniki tisti, ki so v težkih časih bodrili narod. Veseli ga dejstvo, da tudi logaška občina premore veliko osebnosti, ki dvigajo zavest na področju kulture, med njimi sta tudi letošnja Prešernova nagrajenca. Priznanje je iz rok župana šlo najprej v roke Simoni Kavčič, ki si je v Logatcu pred več kot 20 leti ustvarila dom in družino. Kot smo izvedeli iz uradne predstavitve, je kulturi zavezana že od otroških let. Po poklicu je profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli 8 talcev Logatec, kjer se že ves čas ukvarja s kulturnimi dejavnostmi, predvsem se posveča gledališču in branju. Prav z združitvijo obeh ljubezni, gledališča in branja, je nastal projekt Kamišibaj, s katerim je Kavčičeva prestopila ne le prag domače šole in delovanja v občini, ampak ponesla glas tudi širše v slovenski prostor. S sodelavko Simono Nagode in drugimi je začela razvijati gledališče kamišibaj kot inovacijski projekt v šoli, to svojevrstno japonsko gledališče pa je bilo tudi po njeni zaslugi v zadnjih letih prisotno na številnih prireditvah v domačem in širšem okolju. Po prejemu priznanj
Miranu Žitku izročili Vilharjevo priznanje za življenjsko delo

Miranu Žitku izročili Vilharjevo priznanje za življenjsko delo

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. februar ― Postojna – Na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku se je občina Miranu Žitku za njegovo bogato delovanje na področju kulture oddolžila s priznanjem Miroslava Vilharja za življenjsko delo na področju kulture in promocije. S petjem in glasbo je povezan vse življenje, zadnja leta pa kot koordinator na občini skrbi za kulturni utrip Postojne. Priznanja Miroslava Vilharja, kulturni praznik, Postojna, 8. februar 2018 Foto: Valter Leban Slavnostna govornica, vodja postojnske izpostave JSKD Silva Bajc, je v govoru med drugim spomnila, da letošnji praznik kulture zaznamujeta pomembni obletnici, 200-letnica rojstva pesnika, skladatelja in domoljuba Miroslava Vilharja ter 100-letnica smrti mojstra slovenske besede Ivana Cankarja. Župan Igor Marentič pa je opozoril, da je kultura veliko več kot le ustvarjanje in se spraševal, katera je vredna več, množična ali tista, namenjena ožjemu krogu. »Na to vprašanje ni odgovora. In tudi če bi obstajal, ne bi bil pravičen. Kultura je namreč od vseh nas in je namenjena vsakemu posebej. Zato je vsakemu neprecenljive vrednosti,« je dejal Marentič. Prejemnik letošnjega Vilharjevega priznanja Miran Žitko je s petjem in glasbo povezan tako rekoč vse svoje življenje. Študiral je klavir ter solo- in operno petje. Kot zborovodja je vodil kar devet različnih pevskih sestavov, svojo pevsko pot pa je tkal v različnih znanih orkestrih. Med drugim je kot profesionalni tenorist pel v Slovenskem komornem zboru, današnjem Zboru Slovenske filharmonije, nastopal je z orkestroma Slovenske vojske in RTV Ljubljana, mednarodnim mladinskim simfoničnim orkestrom in drugimi, s katerimi so doma in v tujini izvajali obsežna glasbena dela, maše, pasijone, simfonije, nastopal je tudi v operah. Leta 2003 je s pianistko Snježano Pleše  posnel zgoščenko s samospevi Miroslava Vilharja, njegov rojak, skladatelj Alojz Srebotnjak je prav zanj priredil samospeve Frana Gerbiča, ki jih je izvedel z orkestrom Glasbene šole Postojna. Kot teno
Razstava risb Milana Rota pritegnila množico obiskovalcev

Razstava risb Milana Rota pritegnila množico obiskovalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. februar ― Cerknica – Ob kulturnem prazniku so se v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan spomnili svojega ustanovnega člana in izjemnega slikarja, pustarja in prijatelja Maksimiljana oziroma Milana Rota, ki je preminil decembra 2015. V galeriji Krpan so odprli razstavo njegovih risb in njemu v čast pripravili spominski večer. Razstava Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota, galerija Krpan, Cerknica, 8. februar 2018 – Foto: Valter Leban Zasneženi vrt galerije Krpan je bil premajhen za vse, ki so se zbrali na spominskem večeru. Milanovi sorodniki in prijatelji, kulturniki in pustarji ter drugi obiskovalci so prisluhnili Grlicam, pevski skupini, ki se je zbrala prav za to priložnost. Milanovi prijatelji so pod vodstvom Snežne Obreza »potegnili« po notranjsko, tako kot so včasih zapeli skupaj z njim. Po notranjsko je zapela tudi pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče, za poezijo je poskrbela gledališka igralka Marjana Brecelj, rdečo nit večera pa je tkal Miha Razdrih. Za razstavo Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota, ki je odprta do 22. februarja, sta slikarjevi žena Irma in hči Hana izbrali risbe, ki jih je večino hranil še v skicirkah in so tokrat prvič na ogled javnosti. Razstavo dopolnjuje tudi njegovo zadnje delo in zbirka fotografij, ki prikazuje trenutke iz njegovega bogatega življenja. Rot namreč ni bil le akademski slikar, pač pa vsestranski kulturnik, ljudem pa je verjetno najbolj poznan po velikih likih cerkniškega pustnega karnevala, ki so nastali v njegovi glavi in jih je izdelal s pomočjo pustarjev. Spomin nanj tako ohranjajo tudi coprnica Uršula, zmaj, Jezerko, ščuke, žabice, polhi in drugi figure, ki se vsako leto na pustno nedeljo sprehodijo skozi središče Cerknice. Petra Trček
Na Prešernov dan zvrhan koš kulture

Na Prešernov dan zvrhan koš kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar ― Začetek februarja bodo tudi letos zaznamovane številne prireditve, posvečene kulturnemu prazniku, ki ga 8. februarja slavimo v spomin na slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl leta 1849. Kulturni praznik po njem imenujemo tudi Prešernov dan. V nekaterih občinah bodo na ta dan podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju in za kulturno udejstvovanje. Slovenski kulturni praznik FOTO: VALTER LEBAN V Logatcu bodo tudi letos podelili najvišja občinska priznanja na področju kulture. Februarska priznanja bo župan Berto Menard podelil na osrednji prireditvi, ki bo 7. februarja v Narodnem domu. Letošnjima nagrajencema bo izročil priznanje za življenjsko delo na področju kulture oziroma priznanje za izjemne dosežke. Menard bo tudi slavnostni govornik. Program bodo oblikovali Mešani cerkveni pevski zbor Rovte in učenci glasbene šole, obiskovalci si bodo ogledali predstavo kamišibaja, ki jo pripravljajo na dolnjelogaški šoli, praznovanje pa bodo zaključili s koncertom Big banda Wonderbrass. V Novi vasi na Blokah bo osrednja prireditev 8. februarja ob 18. uri v dvorani Bloški smučar. Na njej bodo nastopili pevska zbora in folklorna skupina Kulturnega društva Bloke, učenci osnovne šole in gostujoči pevski zbor. Na isti dan bo osrednja občinska prireditev tudi v Loški dolini, in sicer 14. uri v športni dvorani osnovne šole v Starem trgu. V Cerknici bodo prireditev, ki bo 7. februarja ob 19. uri v kulturnem domu, posvetili nesnovni kulturni dediščini, umetniški program pripravlja Ljoba Jenče. V Postojni bodo dan pred kulturnim praznikom ob Ljubljanski cesti odkrili spominsko ploščo Alojzu Srebotnjaku, skladatelju in zaslužnemu profesorju, ki se je rodil 27. junija 1931 v Postojni. 8. februarja bo ogled razstav Notranjskega muzeja Postojna brezplačen, zvečer pa bo v kulturnem domu osrednja občinska prireditev. Na njej bo obiskovalce pozdravil župan Igor Marentič, slavnostna govornica pa bo vodja postojnske izpostave javnega sklada za kulturne de
Vilharjevo leto začeli s čajanko v pivški knjižnici

Vilharjevo leto začeli s čajanko v pivški knjižnici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. februar ― Pivka – Letos se spominjamo 200-letnice rojstva znamenitega pesnika, skladatelja in kulturnega delavca Miroslava Vilharja. Kulturno društvo Lipa Pivka je v sodelovanju s knjižnico v Pivki so tokrat srečanje ob čaju posvetili spominu na rojaka Miroslava Vilharja, ki so se mu poskušali vsaj delno oddolžiti za njegovo izredno bogato delovanje na pevskem, literarnem, narodnobuditeljskem in političnem področju. Čajanko v knjižnici v Pivki so posvetili spominu na pesnika, skladatelja in kulturnega delavca Miroslava Vilharja (Kulturno društvo Lipa Pivka, 1. februar 2018). Foto: Dartaniela Stegel Na čajanki v knjižnici se je 1. februarja zbralo 20 udeležencev, ki so želeli slišati in poglobiti svoje vedenje o rojaku, graščaku s Kalca blizu Zagorja. Na srečanju so aktivno sodelovali s svojimi prispevki in odkrivanji pesnika, glasbenika in dramatika Vilharja. Irena in Ernest Margon sta prebrala nekaj odlomkov iz Vilharjevih prigod v domačem kraju in svečanih govorov znamenitih osebnosti iz časa tabora na Kalcu, ki so jih v časopisu Slovenski narod objavili 13. maja 1869. Na taboru so se Vilhar in njegovi prijatelji zavzemali za slovenski jezik v šolah, uradih, na sodiščih, za združevanje Slovencev in priznavanje splošnih pravic državljanom. Slovensko narodno gibanje je bilo takrat močno in živahno, tabor je veljal za največji kulturni in politični dogodek na Pivki še več desetletij pozneje. Udeleženci čajanke so poudarili, da je Miroslav Vilhar kot znamenita osebnost vse premalo cenjen in poznan v slovenskem kulturnem prostoru. Izpostavili so pomen njegovih znamenitih pesmi, ki so kar ponarodele in marsikdo ne ve, da jih je spesnil Miroslav Vilhar. Le kdo ne zna zapeti Vilharjeve pesmi Lipa zelenela je ali Po jezeru bliz Triglava, Pijmo ga, pijmo, dokler živimo in še veliko drugih? Ob pesmi Zagorski zvonovi se je razvila kar manjša razprava, ali je pesem Vilharjeva ali ljudska. Anita Boštjančič je prebrala, da je Vilhar sam rekel, da sta dve kitici ljudski,
Razstavili bodo javnosti še nepoznane risbe Milana Rota

Razstavili bodo javnosti še nepoznane risbe Milana Rota

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar ― Cerknica – Letošnja razstava ob cerkniškem pustu bo posvečena Maksimiljanu Rotu, akademskemu slikarju in avtorju prepoznavnih likov pustnega karnevala, coprnice Uršule, zmaja, Butalcev in drugih. V galeriji Krpan bodo javnosti prvič na ogled risbe, ki sta jih iz umetnikove zapuščine izbrali njegova žena Irma in hči Hana. Razstavo bodo oprli na Prešernov dan ob 17. uri, ko bodo na spominskem večeru na vrtu galerije njegovi prijatelji trosili spomine na tega velikega kulturnika, pustarja in človeka. Priprava razstave risb Milana Rota, galerija Krpan, Cerknica, 1. februar 2018 – Foto: Valter Leban Portreti in risbe iz skicirke akademskega slikarja Maksimiljana Rota so v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan naslovili razstavo, ki odstira drugačen pogled na njegovo umetniško delo. Na ogled bodo risbe akademskega slikarja, ki jih javnosti sam ni pokazal. Kot je povedala njegova hči Hana, sta jih z mamo Irmo skrbno izbrali. »Večinoma so bile založene v skicirkah; eno po eno sva odpirali in jih jemali ven, da jih bomo lahko primerno zaščitili. Izbrali sva tiste, ki so nama bile najbolj všeč, gledali pa sva tudi na to, da sva zajeli čim širšo tematiko, od portretov in figur, do ostrnic, okoliških vasi in jezera. Nekaj je tudi večjih formatov, da bo postavitev lepša.« Spominski večer bodo oblikovali Milanovi prijatelji Milan, kot so ga klicali Cerkničani, je bil eden od ustanovnih članov društva. »Bil je tudi s srcem in dušo povezan s pustom, sama pa sem ga doživljala predvsem kot izjemno pravljično bitje, saj iz njegovih del tudi v resnici nekaj žari,« pravi predsednica društva Krpan Liza Vipotnik. Samo po sebi se ji zdi umevno, da razstavo ob pustu – vedno jo odpirajo na debeli četrtek ki letos sovpade s kulturnim praznikom –, posvetijo prav Rotu. »Milan ni bil le akademski slikar, pač pa predvsem velik Krpanovec, pustar in prijatelj, zaradi česar ima tako v društvu notranjskih kulturnikov kot v pustnem društvu ogromno prijateljev, zato bodo njegovi pri
Svet abstraktne geometrije je lahko zelo privlačen

Svet abstraktne geometrije je lahko zelo privlačen

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. januar ― Postojna – Postojnčanka Beti Bricelj, ki zadnja leta večino časa preživi na Škotskem, je lani prestopila še en mejnik v umetniški karieri; na bienalu Origins in Geometry v muzeju za geometrijsko abstrakcijo in MADI art v ameriškem Dallasu je za svojo sliko navidezno tridimenzionalne kocke prejela tretjo nagrado. »Za velik uspeh štejem že to, da so me povabili na razstavo, da pa so moje delo nagraditi, je skoraj neverjetno,« skromno razmišlja umetnica. Beti Bricelj – Foto: Valter Leban Muzej v Dallasu je najpomembnejša institucija na področju abstraktne geometrije, zato je nagrada toliko bolj vredna. Vsaj toliko pa je vredno tudi to, da so Betino sliko tridimenzionalne kocke takoj prodali. »Slika je bila moj prvi poskus na lesu, tako da nagrado in prodajo štejem za dober znak,« pravi umetnica. S kockami, ki to pravzaprav niso, saj so naslikane, je zdramila čute poznavalcev tudi na razstavi na Dunaju. Beti ima umetniške gene v krvi; njen stari ata je bil slikar, tako da je odraščala med slikarskimi stojali in barvami. »Ko sem bila majhna, sem po televiziji gledala risanke, hkrati pa sem like že risala na papir,« se spominja. »Zanimivo je, da sem mislila, da bom slikala pokrajine, na začetku sem se trudila, da bi bila klasična slikarka, a se je obrnilo drugače.« H abstraktni geometriji jo je usmerila umetnost Aboridžinov, s katero se je srečala med bivanjem v Avstraliji. Zdaj raziskuje odnose med ploskvijo, linijami, prostorom in barvo, njen pristop k umetnosti pa je specifičen. »Gre za konstruktivizem, vse je vnaprej določeno, vsa kreativnost je v razmišljanju, predvsem pa v skicah, v študijah, ki jih skrbno izrišem, preden se lotim slikanja,« razlaga Beti in doda, da geometrijo, ki se nekaterim zdi hladna, celo dolgočasna, spreminja v privlačno. Slike si ne zamisli v glavi, pač pa raziskuje možnosti na mrežni strukturi. »Še danes uporabljam isto mrežo, kot sem jo na začetku, česar ne bi nihče uganil, če bi mu pokazala sliko iz leta 2001,« razlaga.
Kritično in ustvarjalno na Kulturnem maratonu idrijske gimnazije

Kritično in ustvarjalno na Kulturnem maratonu idrijske gimnazije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. januar ― Idrija – Že šesto leto se na Gimnaziji Jurija Vege Idrija lotevajo dneva odprtih vrat z raznovrstno ustvarjalno in dogodkovno ponudbo, s katero želijo različne generacije privabiti k ustvarjanju ali zgolj konzumiranju bogate kulturne ponudbe. 26. januarja zato vabijo na Kulturni maraton, na katerem ne bo manjkalo zanimivih vsebin. Kulturni maraton 2016, Gimnazija Jurija Vege Idrija, pogovor z režiserjem Dušanom Moravcem Foto: Miha Tratnik Bajc Na gimnaziji Jurija Vege želijo predvsem praznovati dan kulture, ki je 26. januarja tako rekoč pred vrati, ter kulturi in obiskovalcem na široko odpreti vrata, saj so prepričani, da kultura pri njih domuje, v najožjem in najširšem pomenu te besede. Predšolskim obiskovalcem ponujajo kar pet delavnic: dve jezikovni, gibalnico in plesno delavnico ter pravo eksperimentalnico mag. Tomaža Ogrina. Za osnovnošolce poleg vseh delavnic in predavanj pripravljajo še model OZN, ki je narejen po vzorcu zasedanja skupščine OZN. Zanje, za srednješolce in za vse zunanje obiskovalce pa so pripravili nekaj jezikoslovnih delavnic, na katerih bodo spoznavali švedščino, češčino in kitajščino, ter številne ustvarjalne delavnice, kot so fotografska, kulinarična, gledališka, likovna, plesna, jam session, robotika, kovaška, izdelovanje mask ter delavnica joge in dela na sebi. Vse bodo vodili kakovotsni mentorji. Med naravoslovno ponudbo bo tudi eksperimentalnica in zanimivi predavanji; o umetni inteligenci bo govoril Klemen Kenda, medtem ko bo astrofizičarka dr. Andreja Gomboc predstavljala svoji zmagoviti temi, črne luknje in magnetno valovanje. V središču večerna bodo trije dogodki: ob 17.30 bodo na stopnišču šole odprli razstavo starih časopisov Alija Žerdina, ob 18.00 se bo Karmen Strel pogovarjala s pisateljico, publicistko in izjemno novinarko Vesno Milek, ob 20.00 bo na ogled še film Jana Cvitkoviča Družinica, po njem pa pogovor z ustvarjalci. Natančnejši podatki o programu so objavljeni na spletni strani Gimnazije Jurija Vege
Postojna: Tematski večer Jurija Popova v Knjižnici Bena Zupančiča

Postojna: Tematski večer Jurija Popova v Knjižnici Bena Zupančiča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. januar ― V četrtek, 25. januarja 2018, ob 18. uri bo v knjižnici Bena Zupančiča v Postojni tematski večer in razstava fotografij z naslovom »Na sledi« avtorja Jurija Popova. Popov je poznan novinar, urednik, publicist, popotnik, pohodnik, velik ljubitelj narave, fotograf, predvsem pa mojster besede in pripovedi, ki je vedno »na sledi« odkrivanja starih zakladov in novih spoznanj. Foto Jurij Popov V svojih oddajah in reportažah že desetletja dolgo sledi dediščini naših prednikov in življenju današnjega dne. Je tudi avtor knjig z dokumentarnim značajem, med drugimi tudi knjige o prostituciji na Slovenskem. Tokrat ga bomo pobliže spoznali na pogovornem večeru s spremljajočo razstavo avtorskih fotografij, z utrinki njegovih zanimivih poti, so sporočili organizatorji. Razstava bo na ogled do sredine februarja. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Obudili spomin na pisatelja Ivana Matičiča

Obudili spomin na pisatelja Ivana Matičiča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. december 2017 ― Cerknica – V cerkniški knjižnici so se 130-letnice rojstva Unčana Ivana Matičiča, pisatelja, publicista, tiskarskega strokovnjaka, predvsem pa domoljuba, spomnili s pregledno razstavo. V prireditvenem prostoru knjižnice so do 20. januarja na ogled njegova dela ter predmeti in dokumenti iz njegove zapuščine. Razstava ob 130-letnici rojstva Ivana Matičiča, knjižnica Cerknica, 20. december 2017 Foto: Tine Šubic Unčan Ivan Matičič, po katerem se imenuje enota knjižnice na Rakeku, se je ‘uradno’ rodil 27. decembra 1887 v Ivanjem Selu. Kot so zapisali na spletnem portalu notranjci.si, je bil rojen na sveti večer, ker pa se naj ne bi spodobilo, da se na ta večer rodi še kako drugo dete, so domači datum rojstva premaknili na 27. december. Ivan Matičič, po domače Cvirglov Janez, je bil izučen tiskar, med drugim je izdal slovarček tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice in napisal več strokovnih člankov. Kot pisatelj je pisal o svojem doživljanju prve svetovne vojne in bil eden izmed najbolj plodovitih predstavnikov kmečke povesti, v katerih je pogosto opisoval motive iz življenja na Notranjskem. Pisal in prirejal je tudi gledališke igre za otroke in odrasle ter radijske igre. Dobro brane so njegove knjige o prvi svetovni vojni, ki jo je kot avstrijski vojak doživljal na različnih frontah, od Galicije do soške fronte. Reportažno knjigo Na krvavih poljanah je izdal leta 1922, v njej pa opisuje začetek vojne in vzroke zanj, priprave in odhod na bojišče ter o trpljenju in strahotah z bojnih pohodov 2. planinskega polka avstro-ogrske armade, v katerem je služil. Doživljanje vojne je nadgradil v delu Skozi plamene prve svetovne vojne, ki jo imajo za eno najboljših knjig o prvi svetovni vojni. Med Matičičevimi deli z zgodovinsko tematiko je tudi knjiga Moč zemlje – Pripoved o boju za slovensko Koroško, za svoj roman Živi izviri, v katerem opisuje italijansko zatiranje primorskih Slovencev med vojnama pa je prejel banovinsko literarno nagrado. Ob odprtj
Zmoto o delovanju Cerkniškega jezera je razkril Tobias Gruber

Zmoto o delovanju Cerkniškega jezera je razkril Tobias Gruber

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. december 2017 ― Cerknica – Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je letos pripravila prevod še enega izjemnega dela, ki opisuje tudi Cerkniško jezero in Notranjsko, in sicer Hidrografska in fizikalna pisma iz Kranjske pedagoga, znanstvenika, krasoslovca in raziskovalca Tobiasa Gruberja, ki so izšla leta 1781 na Dunaju. V njih je med drugim opisal fatamorgano na jezeru, po napačnih razlagah Valvasorja in Steinberga pa je pravilno pojasnil fenomen tega notranjskega bisera. Prevod dela: Tobias Gruber: Hidrografska in fizikalna pisma iz Kranjske, Knjižnica J. U. Cerknica, kulturni dom, 6. december 2017 Foto: Notranjsko-primorske novice V knjigi je zbranih 12 pisem, ki jih je Tobias Gruber (1744−1806) pisal baronu Ignacu Edlerju pl. Bornu, 29 bakrorezov in tri priloge, register, slovar in spremno besedo. Kot je v uvodu zapisal pl. Born, pisma obravnavajo hidrografsko podobo dežele, ki ima na tem področju veliko zanimivega. »Seveda sedaj večinoma odpade tisto nadnaravno, za kar se je zdelo, da so v tem iskali in mislili, da so našli, Kircher, Valvasor (Valvassor) in deloma tudi Steinberg. Ampak ali ni eden od najkoristnejših končnih ciljev fizike, da razkrije zmote, da kolikor mogoče razjasni tisto čudežno ter pokaže, da se narava povsod ravna po najpreprostejših načelih, ki ji jih je predpisal Stvarnik?« se sprašuje pl. Born. Gruber je med drugim pravilno razložil delovanje Cerkniškega jezera kot ravnovesja med dotokom padavin in odtokom vode proti morju. Poleg jezera Gruber piše tudi o kraških jamah in ljubljanskih vodah. Gruber je namreč v pismih, datiranih v Ljubljani, Cerknici in Postojni leta 1779, najprej opravičeval povišane stroške gradnje ljubljanskega prekopa (Grubarjevega kanala), ki jo je vodil njegov brat Gabrijel Gruber, nato pa ga je raziskovanje vodilo na Notranjsko. Cerkniška knjižnica je delo izdala skupaj z založbo Maks Viktor. Delo so prevedli Primož Debenjak, Božidar Debenjak in Aleš Maver, spremno besedo pa je napisal Stanislav Južnič. Na predstavit
Rajko Kranjec: V sožitju s čudovitim svetom

Rajko Kranjec: V sožitju s čudovitim svetom

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. december 2017 ― Ilirska Bistrica – V galeriji Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici so 15. decembra odprli jubilejno razstavo slikarja in kustosa galerije Rajka Kranjca z naslovom V sožitju s čudovitim svetom. Razstavo je umetnik pripravil ob svojem jubileju, po dvajsetih letih aktivnega ustvarjanja. Množično obiskana je bila že prvi dan, na ogled pa bo do 17. januarja. Razstava V sožitju s čudovitim svetom, Rajko Kranjec, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 15. december 2017 Foto: Petar Nikolić Kranjec se je javnosti prvič samostojno predstavil decembra 1997, od takrat se je zvrstilo še več kot 30 njegovih razstav. Leta 2002 je na pobudo takratne kulturne organizacije ustanovil Likovno društvo Franceta Pavlovca in mu dolga leta predsedoval. Od leta 2012 vodi galerijo Doma na Vidmu. V petih letih je pripravil in izpeljal več kot 70 različnih razstav in z njimi povezanih dogodkov. Razstavljeni krajinski motivi v akrilni tehniki so nastali v obdobju zadnjih petih let. Slikar je barvno paleto omejil na tri barve, črno, belo in rdečo, ki se pojavlja v nežnejšem, rožnatem odtenku. Rdeča barva velikokrat označuje prijateljstvo – sožitje, v tem primeru sožitje s čudovitim svetom. Tako je svoji najnovejši razstavi nadel naslov V sožitju s čudovitim svetom. Vedno znova je fasciniran nad igro svetlobe in oblik v gozdu, kar se odraža v njegovih delih. Prizadeva si ujeti in ovekovečiti lepoto snežniških gozdov, s potezami čopiča ustvariti toplino in mir, ki ga pričara skrivnostna gozdna pokrajina. Raziskovanje neokrnjene narave nam slikar prek umetniških del ponudi kot možnost občutja, da smo del nečesa večjega. Vsaka slika je ponovno začudenje nad svetom, ki nas obdaja. Slikar nas popelje na potovanje, ko gledamo slike se spomnimo senzacij, ki nam jih ponuja gozd in s kakšnim mirom nas navda. Dogodek je bil na začetku glasbeno obarvan. Nastopila je mlada bistriška violinistka Tjaša Klanac, ki obiskuje 4. letnik študija na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Program na uv
še novic