Pokrajinski muzej Celje, 7. januar 2018 ― Pokrajinski muzej Celje in Celjska Mohorjeva družba vabita na predstavitev monografije doc. dr. Julijana Visočnik  The Roman Inscriptions of Celeia and its Ager (RIMSKI NAPISI CELEJE). Predstavitev bo v ponedeljek, 29. januarja 2018, ob 18. uri v dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru (Trg Celjskih knezov 8, Celje).   Monografija o rimskih napisih Celeje in njene okolice prvič na enem mestu zbere vse rimske (latinske) napise iz Celeje in njene okolice. Tako je že na prvi pogled očitno, da je rimsko mesto izstopalo po pomembnosti, saj do danes poznamo več kot 500 napisov s tega prostora, kar za provincialno mesto nikakor ni malo. Več o monografiji si lahko preberete na straneh Celjske Mohorjeve družbe.

Pokrajinski muzej Celje, 6. januar 2018 ― Vabimo vas, da se z nami sprehodite med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta. V kleti Knežjega dvora in pod grajskim dvoriščem se razteza največje razstavišče s konzerviranimi in situ ohranjenimi ostanki antične Celeje. Odlični monumentalni objekti izpred skoraj 2000 let so dopolnjeni s tekstovnimi in slikovnimi razlagami.             JANUAR         FEBRUAR             Sobota,      6. januar 2018                in      20. januar 2018          ob 11.00            Sobota,    3. februar 2018               in    17. februar 2018          ob 11.00 Vstopnina: 4€Prosimo, da svoj obisk najavite na: muzej@pokmuz-ce.si ali 03/4280 962.

Pokrajinski muzej Celje, 4. december 2017 ― Simpozija o vlogi Karlinove kot pisateljice se je udeležilo 200 slušateljev   V Klubu Cankarjevega doma je v ponedeljek, 27. 11., potekal mednarodni simpozij na temo literature Alme M. Karlin. Namen simpozija je bil osvetliti nekatere vidike literarnega ustvarjanja Karlinove in spodbuditi stroko, da bi celovito ovrednotila njeno pisateljsko vlogo.   Simpozij je s pozdravnim nagovorom odprla avtorica razstave Kolumbova hči Alma M. Karlin, ki je na ogled v Galeriji CD, in pobudnica ter snovalka simpozija Barbara Trnovec. Antropologinja, raziskovalka, publicistka in kustosinja (Pokrajinski muzej Celje) je nastopila z referatom o avtobiografiji Alme M. Karlin. Poudarila je izjemen pomen avtobiografije, kot enega ključnih virov podatkov, ki raziskovalcem življenja in dela Karlinove med drugim omogoča razumevanje vplivov prostora in časa, v katerih je odraščala, in vzgoje, ki je izrazito odstopala od takratnih norm, na njeno življenjsko in ustvarjalno pot. Avtobiografija nam med drugim ponudi vpogled v oblikovanje njenega odnosa do jezika, do pomena izobraževanja, do pisanja, do lastnega telesa, do domovine …, pa tudi vpogled v prestopanje vseh mogočih meja. Karlinova je presegla meje telesnih omejitev, svojega spola, družbenega sloja, skonstruirane nacionalne identitete, fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa. Avtobiografija Sama, ki je izšla leta 2010, je tudi odličen dokument časa.   Sledil je referat pisateljice, prevajalke in literarne zgodovinarke Silvije Borovnik (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru) na temo avtobiografije, potopisa, avtobiografske potopisne in fiktivne proze Alme M. Karlin. Čeprav se Karlinova, ena prvih poklicnih pisateljic v slovenskem prostoru, ni razglašala za feministko, je živela, razmišljala in pisala v duhu tedanjih sodobnih emancipacijskih teženj. Z lastno življenjsko izkušnjo je poudarjala pomen izobraževanja za ženske ter njihovo pravico do samostojne umetniške poti. Karlinovo je umestila med sočasne avtorice podo