O nas (10.4.2024 20:00)

Španski borci, 27. marec ― Lokalni ženski arhetipi v ospredju. Z raziskovanjem le-teh se avtorici ‘O nas’ poglobita v različne vidike ženskosti, da bi razvozlali družbeno pogojenost in razkrili prvinske resnice.
Thesign

Thesign

Revija Hiše, 28. september 2023 ― Thesign Iz prvinskih materialov in naravnih oblik v elegantne dekoracije vašega prostora. Lesena svetila in izdelki za dom. Ročno izdelani z izjemno natančnostjo. Osvetlite, polepšajte in ustvarite prijetno vzdušje. thesign.si Lokacija Stari trg 2, Google map Partnerji predstavitve Beri dalje →

Knjižnica padlih solz

Mladina, 26. september 2023 ― V Cukrarni bodo, 29. septembra, ob 19.00 odprli razstavo Saše Spačal z naslovom Knjižnica padlih solz. Z razstavljenimi biotehnološkimi instalacijami, ki sodijo v nastajajočo serijo Kako nikoli ne jočemo sami umetnica razkriva nevidni obstoj mikroskopsko majhnega organskega sveta znotraj solze in ponuja prostor za razmišljanje o prvinski povezanosti, ki se pretaka med vsemi živimi bitji na Zemlji.
»Ko jočemo, nismo nikoli sami«

»Ko jočemo, nismo nikoli sami«

Mladina, 26. september 2023 ― V Cukrarni bodo, 29. septembra, ob 19.00 odprli razstavo Saše Spačal z naslovom Knjižnica padlih solz. Z razstavljenimi biotehnološkimi instalacijami, ki sodijo v nastajajočo serijo Kako nikoli ne jočemo sami umetnica razkriva nevidni obstoj mikroskopsko majhnega organskega sveta znotraj solze in ponuja prostor za razmišljanje o prvinski povezanosti, ki se pretaka med vsemi živimi bitji na Zemlji.
V Hiši kulture razstava Saše Bezjak Jaz ti ona

V Hiši kulture razstava Saše Bezjak Jaz ti ona

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. januar 2023 ― V Hiši kulture razstava Saše Bezjak Jaz ti ona Featured Pivka – V Hiši kulture bodo v petek, 6. januarja, ob 19. uri odprli novo razstavo z naslovom Jaz ti ona, s katero se tokrat v pivškem hramu umetnosti predstavlja Saša Bezjak. Vizualna umetnica vzporedno deluje na področjih slikarstva, kiparstva in performansa, najbolj znana pa je po svojih risbah – vezeninah na različnih, predvsem hišnih tekstilih. Razstava bo na ogled do 27. januarja. Saša Bezjak: Angelski objem, 2011, vezenje na platnu, 85 x 206 cm Risba je osnova ustvarjanja Saše Bezjak, je začetek vsakega njenega dela in nastaja spontano, vsakodnevno in v velikih količinah, o ustvarjalki pravi kustosinja razstave Mojca Grmek. Dodaja, da skozi risbo posreduje marsikaj, na primer, izraža svoje zamisli, ideje in koncepte, beleži vsakdanje situacije in posebne dogodke, opisuje družbene in intimne medsebojne odnose. »Na osebni ravni pa je risba zanjo tudi način, kako sprostiti notranje napetosti in konflikte. Ko umetnica ustvarja risbe, se procesu popolnoma prepusti, zato jih vselej preveva neposrednost, spontanost in prvinskost, ki jih, kot sama pravi, ceni pri otrocih, oviranih osebah in naravnih ljudstvih.« Na risbah Bezjakove je pogost osrednji motiv figura, ki nastopa sama ali v razmerju z drugimi, tudi z živalmi in detajli iz narave. »Njena fiziognomija je poudarjeno ekspresivna in deformirana, udi so neskladni v razmerju drug do drugega in/ali do celote, so preveliki, premajhni, predolgi, prekratki. Pogosto manjkajo, največkrat roke, ali se, prav nasprotno, pojavijo samostojno, brez pripadajočega jim telesa (falus, vulva, glava, oko). Figure so postavljene v nemogoče položaje – kot bi bile iz gume, ki jo lahko poljubno gnetemo in oblikujemo, njihova telesa so ponekod pretirano raztegnjena, drugod zbita in potlačena. Prav tako neskladnost zaznamuje tudi razmerja med samimi figurami, figuro in drugimi elementi na risbah ter figuro in prostorom, ki je ekvivalenten nosilcu, se pravi, kosu p
Saša Bezjak: Jaz ti ona6. – 27. januar 2023otvoritev: 6. januar...

Saša Bezjak: Jaz ti ona6. – 27. januar 2023otvoritev: 6. januar...

Hiša kulture v Pivki, 3. januar 2023 ― Saša Bezjak: Jaz ti ona6. – 27. januar 2023otvoritev: 6. januar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekSaša Bezjak je vizualna umetnica, ki vzporedno deluje na področjih slikarstva, kiparstva in performansa, najbolj znana pa je po svojih risbah – vezeninah na različnih, predvsem hišnih tekstilih.Risba je osnova ustvarjanja Saše Bezjak, je začetek vsakega njenega dela in nastaja spontano, vsakodnevno in v velikih količinah. Umetnica skozi risbo posreduje marsikaj: izraža svoje zamisli, ideje in koncepte, beleži vsakdanje situacije in posebne dogodke, opisuje družbene in intimne medsebojne odnose, na osebni ravni pa je risba zanjo tudi način, kako sprostiti notranje napetosti in konflikte. Ko umetnica ustvarja risbe, se procesu popolnoma prepusti, zato jih vselej preveva neposrednost, spontanost in prvinskost, ki jih, kot sama pravi, ceni pri otrocih, oviranih osebah in naravnih ljudstvih.Ta pristop k ustvarjanju se odraža tudi v formi. Risbe so preproste in poenostavljene, očiščene vseh odvečnih detajlov, delujejo zgolj s sugestivnostjo črte. Na njih kot osrednji motiv kraljuje figura, ki lahko nastopa sama ali v razmerju z drugimi, včasih tudi z živalmi (ribe, pes) in različnimi detajli iz narave (sonce, zvezde, dež, drevesa). Njena fiziognomija je poudarjeno ekspresivna in deformirana, udi so neskladni v razmerju drug do drugega in/ali do celote, so preveliki, premajhni, predolgi, prekratki. Pogosto manjkajo, največkrat roke, ali se, prav nasprotno, pojavijo samostojno, brez pripadajočega jim telesa (falus, vulva, glava, oko). Figure so postavljene v nemogoče položaje – kot bi bile iz gume, ki jo lahko poljubno gnetemo in oblikujemo, njihova telesa so ponekod pretirano raztegnjena, drugod zbita in potlačena. Prav tako neskladnost zaznamuje tudi razmerja med samimi figurami, figuro in drugimi elementi na risbah ter figuro in prostorom, ki je ekvivalenten nosilcu, se pravi, kosu papirja ali tekstila.Skozi igro med omenjenimi neskladnostmi risbe govorijo o nesoraz
VANJA MERVIČ: VZEMI-PREŽVEČI-ODVRZI / TAKE-IT CHEW-IT THROW-IT

VANJA MERVIČ: VZEMI-PREŽVEČI-ODVRZI / TAKE-IT CHEW-IT THROW-IT

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. december 2022 ― Vanja Mervič je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v različnih medijih, saj verjame, da ima vsaka ideja svoj specifičen način izraza. V svojem delu se na splošno ukvarja s svetom onkraj vidnih plasti materialnosti. Na eni strani raziskuje tisto, kar postane vidno šele s pomočjo sodobne tehnologije (kot je npr. elektronski mikroskop in Kirlianova kamera), to je mikrostruktura materije, na drugi pa svet nematerialnega, ideje, misli in energije. V skladu s tem njegova umetniška praksa kaže pripadnost sodobnemu znanstvenemu, materialnemu pogledu na svet, obenem pa zavezanost nečemu prvinskemu, večnemu, nerazložljivemu, kar je onkraj materialnega. Na tokratni razstavi z naslovom vzemi-prežveči-odvrzi umetnik predstavlja različna dela, v katerih se osredotoča na žvečilni gumi kot metaforo za sodobno potrošniško družbo. Kot opozarja, je človeštvo v zadnjih dveh stoletjih naredilo neverjeten tehnološki preskok, vendar pa je vzporedno s tem procesom pospešeno izgubljajo vrednote, zaradi katerih je svet prijeten prostor za življenje. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da nas tako imenovani napredek ni pripeljal nikamor, saj stopicljamo na mestu, do vratu zasuti s takšnimi ali drugačnimi produkti za enkratno uporabo. Obkožajo nas nepregledni kupi predmetov, ki jih po instant uporabi takoj zavržemo, hkrati pa se utapljamo v informacijah, nasvetih in idejah, ki jih na hitro posrkamo, prežvečimo in izpljunemo – tako kot žvečilni gumi. Umetnik v razstavljenih delih žvečilni gumi – ta popoln predstavnik zavržkov – obravnava kot artefakt in na ta način skuša najti smisel v njegovem nesmislu. Dela razvrsti glede na galerijski prostor v tri skupine. Prva z naslovom Topografije vsakdana vključuje frotaže, knjigo umetnika in objekt pladenj z žvečilnimi gumiji, namenjenimi obiskovalcem. Drugo z naslovom Skriti prehod sestavlja serija fotografij, ki so sestavljene iz posnekov s SEM mikroskopom, zvok in video. Tretja, Posledica, predstavlja dela v nastajanju – slike in obj

Glasbeni cikel JUTRI: KAČIS

KIBLA, 14. december 2022 ― Glasbeni cikel JUTRI: KAČISČetrtek, 22. 12. 2022, ob 20. uriKIBLA PORTAL Vabimo vas na koncert tria KAČIS (Tea Vidmar, Ana Kravanja, Samo Kutin), ki v svojem muziciranju prelivajo ljudske izvore in zvočno prvinskost v svež glasbeni izvir. Koncert se bo v okviru Glasbenega cikla JUTRI odvil v...
IVA TRATNIK in ERIK MAVRIČ: DEMENTNI JEZDEC / DEMENTED RIDER

IVA TRATNIK in ERIK MAVRIČ: DEMENTNI JEZDEC / DEMENTED RIDER

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. december 2022 ― Ivina slikarska, konstrukcijska poetika in Erikove minuciozne, filigranske risbe se povežejo v monumentalne površine črnobelo-barvnih krajin. Oglje se vtre v kolorit in skupaj pričarata fascinantne krajine, imaginarna okolja in hkrati prostor, v katerem se bohotita ne samo likovna pristopa in tehnike umetnice in umetnika, ampak tudi njun notranji svet in navdih ter njuna domišljija in energija. Zdi se, kot da oba obstajata ne le v svojem, ampak tudi v skupnem prostor-času, v čustvenem in idejnem okolju, ki ga sestavljajo fluidnost linij in delikatnost detajlov. Pred nami se poraja sanjska dežela, ki je topla, nežna in privlačna, zdi se nam domača, nas vabi medse, naj vstopimo v njene koordinate in jo oživimo. Erik riše z ogljem, enim prvinskih likovnih materialov, ki se je ohranil še iz jamskega slikarstva. Ivine barve in mehke poteze ga oživljajo in njegovo »elementarnost« sprejmejo, objamejo ali samo švignejo skoznjo, vpijejo ali se skrijejo v novem okolju, ki iz fikcije stopa v resničnost in skozi naše sprejemanje v metafizičnost subjektivnih zaznav in predstav vsakogar, ki se znajde na razstavišču. Erupcija obeh gest, slikarske in risarske prehaja z dela na delo in jih povezuje v eno, v enovito telo, ki postane skupno bivališče, pribežališče in zavetišče hkrati. Tempelj umetnosti, v katerem prebivajo umetniško spoznanje, intimno razsvetljenje in občutek breztelesnosti. Telo se izseli iz nas na sliko, od koder lahko opazujemo morfologijo oživljenih podob in se sprehajamo po vabečem polju lastnih zaznav. Ali smo v realnih ali imaginarnih svetovih, pa je skupna stvar. Iva Tratnik in Erik Mavrič o poimenovanju njunega dela Mama Kintsugi: »Risba Mama Kintsugi je med delom padla na tla in se na več mestih poškodovala. Zakrpala sva jo tako, da sva uporabila 'tehniko kintsugi', se pravi japonsko tehniko, pri kateri razbito stvar, na primer vazo, zlepijo z zlatom. Midva sva sicer uporabila zlati akril. Misliva, da je to dober simbol, po eni strani za krpanje naju osebno,
SKUPINSKA RAZSTAVA: TRANSFORMACIJA LESA / TRANSFORMATION OF WOOD

SKUPINSKA RAZSTAVA: TRANSFORMACIJA LESA / TRANSFORMATION OF WOOD

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 9. december 2022 ― Skupinska razstava Transformacija lesa, ki je bila izvorno predstavljena v Nacionalnem muzeju moderne umetnosti (NMMU) v Zagrebu, predstavlja dela nekaterih osrednjih hrvaških likovnih umetnikov 20. in 21. stoletja, ki so uporabljali les kot material svojih kiparskih del. Razstava v Kostanjevici na Krki je nekoliko spremenjena in prilagojena prostoru, poleg tega pa dela hrvaških umetnikov postavlja v dialog z nekaterimi izbranimi deli umetnikov iz zbirke Galeriji Božidar Jakac (GBJ). Razstava naslavlja pomen lesa, dreves in gozda za obstoj človeške vrste, kakor tudi za njen odnos do narave. Na pričujoči razstavi je predstavljenih 50 del hrvaških umetnikov iz zbirke NMMU in 18 del umetnikov iz zbirke GBJ. Izbrana dela odkrivajo presenetljive oblike lesa kot prvinskega naravnega materiala v svojih številnih transformacijah, ki so se odvijale v obdobju preteklih stotih let. Avtorica razstave je Tatijana Gareljić (NMMU), v sodelovanju z Miho Colnerjem (GBJ). Umetniki: Petar Barišić, František Bilek, Peruško Bogdanić, Iris Bondora Dvornik, Vojta Braniš, Boris Brzić, Dragica Čadež, Lojze Čampa, Ferdo Ćus, Ljubo De Karina, Josip Diminić, Joško Eterović, Vinko Fišter, France Gorše, Petar Hadži Boškov, Kažimir Hraste, Ante Jakić, Ksenija Kantoci, Dora Kovačević, Kuzma Kovačić, Ivan Kožarić, France Kralj, Tone Kralj, Vasko Lipovac, Ivan Lovrenčić, Dubravka Lošić, Bata Marianov, Armando Marrocco, Carlos Medina, Ivan Meštrović, Matko Mijić, Sofija Naletilić Penavuša, Silvan Omerzu, Izvor Oreb, Šime Perić, Ivan Picelj, Oto Rimele, Branko Ružić, Jože Slak Đoka, Petar Smajić, Damir Sokić, Aleksandar Srnec, Dalibor Stošić, Marin Studin, Juraj Škarpa, Goran Štimac, Miroslav Šutej, Dušan Tršar, Šime Vulas, Josip Zeman, Zlatko Zlatić, Mirko Zrinšćak, Bogosav Živković. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Nacionalnim muzejem moderne umetnosti iz Zagreba. Group exhibition Transformation of Wood that was initially showcased at National Museum of Modern Art (NMMU) in Zagreb, Croatia pr
Rok Žnidaršič, Medprostor: Odvadili smo se, da se v mestu gradi

Rok Žnidaršič, Medprostor: Odvadili smo se, da se v mestu gradi

OUTSIDER, 4. december 2022 ― Prvi projekt, odločilen za nastanek biroja Medprostor, je bil prenova prostorov lastnega biroja v Zoisovi palači. Vodilo prenove je bila afiniteta do primarnega, do prvinskega, do resnice, kot se izrazi arhitekt in docent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, Rok Žnidaršič. V prejšnjem biroju so končali večje projekte: Lutkovno gledališče, park Špica in Mesarski most. […]
Vanja Mervič: vzemi-prežveči-odvrzi4. – 25. november...

Vanja Mervič: vzemi-prežveči-odvrzi4. – 25. november...

Hiša kulture v Pivki, 29. oktober 2022 ― Vanja Mervič: vzemi-prežveči-odvrzi4. – 25. november 2022otvoritev: 4. november ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekVanja Mervič je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v različnih medijih, saj verjame, da ima vsaka ideja svoj specifičen način izraza. V svojem delu se na splošno ukvarja s svetom onkraj vidnih plasti materialnosti. Na eni strani raziskuje tisto, kar postane vidno šele s pomočjo sodobne tehnologije (kot je npr. elektronski mikroskop in Kirlianova kamera), to je mikrostruktura materije, na drugi pa svet nematerialnega, ideje, misli in energije. V skladu s tem njegova umetniška praksa kaže pripadnost sodobnemu znanstvenemu, materialnemu pogledu na svet, obenem pa zavezanost nečemu prvinskemu, večnemu, nerazložljivemu, kar je onkraj materialnega.Na tokratni razstavi z naslovom vzemi-prežveči-odvrzi umetnik predstavlja različna dela, v katerih se osredotoča na žvečilni gumi kot metaforo za sodobno potrošniško družbo. Kot opozarja, je človeštvo v zadnjih dveh stoletjih naredilo neverjeten tehnološki preskok, vendar pa je vzporedno s tem procesom pospešeno izgubljajo vrednote, zaradi katerih je svet prijeten prostor za življenje. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da nas tako imenovani napredek ni pripeljal nikamor, saj stopicljamo na mestu, do vratu zasuti s takšnimi ali drugačnimi produkti za enkratno uporabo. Obkožajo nas nepregledni kupi predmetov, ki jih po instant uporabi takoj zavržemo, hkrati pa se utapljamo v informacijah, nasvetih in idejah, ki jih na hitro posrkamo, prežvečimo in izpljunemo – tako kot žvečilni gumi.Umetnik v razstavljenih delih žvečilni gumi – ta popoln predstavnik zavržkov – obravnava kot artefakt in na ta način skuša najti smisel v njegovem nesmislu. Dela razvrsti glede na galerijski prostor v tri skupine. Prva z naslovom Topografije vsakdana vključuje frotaže, knjigo umetnika in objekt pladenj z žvečilnimi gumiji, namenjenimi obiskovalcem. Drugo z naslovom Skriti prehod sestavlja serija fotografij, ki s

V Logatcu razstavljata Matevž in Anamarija Škufca

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. avgust 2022 ― V Logatcu razstavljata Matevž in Anamarija Škufca Featured Logatec – Logaški sklad za kulturne dejavnosti vabi k ogledu dveh razstav, na katerih se s slikarskimi deli predstavljata oče in hči, Matevž in Anamarija Škufca. Razstava Matevža Škufce z naslovom Pod klifi je v galeriji Hiša sonca na ogled do 20. septembra, dela Anamarije Škufca pa so v na razstavi Namesto mene do 14. septembra na ogled v upravnem centru v Logatcu. Razstava, Matevž in Anamarija Škufca, JSKD Logatec, avgust 2022 Foto: JSKD Logatec Slikarstvo Matevža Škufce temelji predvsem na racionalnem obvladovanju slikarskega prostora in kompozicijskih prvin. Pri reševanju slikarskih problemov izhaja iz skoraj klasične tonske osnove slikarske tradicije, ki v novejših delih prehaja v prefinjeno barvitost ekspresivnih barvnih nanosov, piše v vabilu na razstavo. Razstava morskih vedut v galeriji Hiša sonca izraža slikarjev intimizem, ki sega od skoraj realističnih do osebnih ekspresivnih podajanj motiva. V njih išče predvsem harmonijo, ki jo sicer poskuša izraziti skozi oblike, barve, kompozicijo…,  predvsem pa je to osebni odmik v čimbolj prvinsko in neokrnjeno naravo, kjer je človek samo slutnja in odsev nečesa, kar ga presega in hkrati sprejema. Podoživljanje teh občutkov skozi ustvarjalni proces prečisti, poglobi in osmisli bivanjsko danost, ki se v hrupu sveta včasih razblinja. V upravnem centru pa je likovno nadarjena Anamarija Škufca dela postavila na ogled na svoji prvi samostojni slikarski razstavi. Z risanjem in slikanjem se ukvarja že od najzgodnejših let. V prostem času intenzivno raziskuje in ustvarja tako v klasičnih risarskih in slikarskih tehnikah, uporablja pa tudi sodobne računalniške medije. Ustvarja hitro, spontano, v neštetih variacijah preizkuša možnosti odslikavanja notranjih stanj zavesti in občutij. Figuralne kompozicije stkane iz prefinjenih gradacij grafizmov in barvnih plastenj odstirajo njen notranji intimni svet, piše v vabilu. »V zamreženih podobah ujetih v v

V Logatcu razstavljata Matevž in Anamarija Škufca

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. avgust 2022 ― V Logatcu razstavljata Matevž in Anamarija Škufca Featured Logatec – Logaški sklad za kulturne dejavnosti vabi k ogledu dveh razstav, na katerih se s slikarskimi deli predstavljata oče in hči, Matevž in Anamarija Škufca. Razstava Matevža Škufce z naslovom Pod klifi je v galeriji Hiša sonca na ogled do 20. septembra, dela Anamarije Škufca pa so v na razstavi Namesto mene do 14. septembra na ogled v upravnem centru v Logatcu. Razstava, Matevž in Anamarija Škufca, JSKD Logatec, avgust 2022 Foto: JSKD Logatec Slikarstvo Matevža Škufce temelji predvsem na racionalnem obvladovanju slikarskega prostora in kompozicijskih prvin. Pri reševanju slikarskih problemov izhaja iz skoraj klasične tonske osnove slikarske tradicije, ki v novejših delih prehaja v prefinjeno barvitost ekspresivnih barvnih nanosov, piše v vabilu na razstavo. Razstava morskih vedut v galeriji Hiša sonca izraža slikarjev intimizem, ki sega od skoraj realističnih do osebnih ekspresivnih podajanj motiva. V njih išče predvsem harmonijo, ki jo sicer poskuša izraziti skozi oblike, barve, kompozicijo…,  predvsem pa je to osebni odmik v čimbolj prvinsko in neokrnjeno naravo, kjer je človek samo slutnja in odsev nečesa, kar ga presega in hkrati sprejema. Podoživljanje teh občutkov skozi ustvarjalni proces prečisti, poglobi in osmisli bivanjsko danost, ki se v hrupu sveta včasih razblinja. V upravnem centru pa je likovno nadarjena Anamarija Škufca dela postavila na ogled na svoji prvi samostojni slikarski razstavi. Z risanjem in slikanjem se ukvarja že od najzgodnejših let. V prostem času intenzivno raziskuje in ustvarja tako v klasičnih risarskih in slikarskih tehnikah, uporablja pa tudi sodobne računalniške medije. Ustvarja hitro, spontano, v neštetih variacijah preizkuša možnosti odslikavanja notranjih stanj zavesti in občutij. Figuralne kompozicije stkane iz prefinjenih gradacij grafizmov in barvnih plastenj odstirajo njen notranji intimni svet, piše v vabilu. »V zamreženih podobah ujetih v v
še novic