Aleksander Gadžijev na Chopinovem tekmovanje v Varšavi

Aleksander Gadžijev na Chopinovem tekmovanje v Varšavi

Marijan Zlobec, 3. oktober ― V Varšavi bo od 2. do 23. oktobra potekalo že osemnajsto svetovno Chopinovo pianistično tekmovanje, ki velja za najpomembnejše na svetu. Kot smo že poročali ob julijski nagradi v Avstraliji, se letošnjega tekmovanja v živo udeležuje tudi slovenski pianist Aleksander Gadžijev. Gadžijev je med največjimi kandidati za nagrade. S svojo sijajno interpretacijo Chopinovih Etud, Mazurk […]
NIVES ZALOKAR

NIVES ZALOKAR

Kreativni razred, 29. september ― »Glej, da vidiš. Poslušaj, da slišiš. Uči se, da boš razumel«. Katja Željan Nives Zalokar je prva Slovenka, ki je diplomirala iz dediščine, kulture in jezika ljudstva Wiradjuri, največjega aboriginskega naroda Novega Južnega Walesa – V Avstraliji je preživela celo desetletje, po zaslugi aboriginov pa svet danes dojema popolnoma drugače kot bi ga sicer. Ali obstaja kaj bolj navdihujočega kot dejstvo, da kultura, stara tisoče let, temelji na spoštovanju? Vrsto let je delala v Moderni galeriji v Ljubljani kot organizatorka razstav, zatem pa se je pred dobrim desetletjem podala v deželo 'tam spodaj', Avstralijo. Izkušnja, ki se je začela s pletenjem košar po aboriginski tradiciji in odpiranjem vrat lastne kreativnosti ter nadaljevala s študijem dediščine, kulture in jezika ljudstva Wiradjuri, največjega aboriginskega naroda Novega Južnega Walesa, je popolnoma spremenila njen pogled na svet. Med avstralsko staroselsko in evropsko kulturo namreč obstaja enormna razlika, kulturi sta takorekoč diametralno nasprotni. Če zahod poudarja predvsem individualnost, napredek in materialne vrednote, avstralska staroselska kultura temelji na ljudeh, razmerjih, odnosih, stalnosti, neprilaščanju in spoštovanju. Izjemna izkušnja se najbrž nikoli ne bi zgodila, če Nives Zalokar na enem od jogijskih seminarjev v Franciji ne bi spoznala bodočega partnerja, Avstralca Bernarda Sullivana. Ko se je slednji nekaj let zatem odločil vrniti v rodno Avstralijo, se je odločila, da se mu bo pridužila. Tako je leta 2010 prišla v Wagga Waggo, podeželski kraj v New South Walesu. Dovolj velik, da ima svojo univerzo, vojaško bazo, gledališče, galerijo, trgovine in eno glavno ulico. »Moj partner, po poklicu oblikovalec, je tam študiral za svojo drugo diplomo, animacijo, in kasneje pripravljal doktorat z naslovom Kako razumeti tradicionalno (avstralsko staroselsko) modrost,« se spominja sogovornica, ki se je takoj po prihodu v Avstralijo pridružila skupini aboriginskih in belih žensk, ki so skupaj
TWENTYTHREE

TWENTYTHREE

Radio Študent, 28. september ― V RŠ intervjuju tokrat gostimo darkerskega trap izvajalca pod imenom TWENTYTHREE, ki se je na poteh med rodno Avstralijo in Portlandom, kjer domuje in ustvarja, na kratko ustavil v Sloveniji. Na naša tla ga veže tesna naveza z domačim kolektivom Trash Gang, ki je poznan po promociji raznoraznih ustvarjalcev nišnih in podtalnih traperskih derivatov.
Brezplačne publikacije SEM ob Nacionalnem mesecu skupnega branja

Brezplačne publikacije SEM ob Nacionalnem mesecu skupnega branja

SEM, 10. september ― V okviru dogodkov, ki se bodo odvijali v času Nacionalnega meseca skupnega branja 2021 (8. september10. oktober 2021) bomo v Slovenskem etnografskem muzeju podarili več kot 30 naslovov izbranih publikacij, ki jih boste lahko prelistali in prevzeli v knjižnici SEM. SEZNAM PUBLIKACIJ Umetnost aboriginov - staroselcev Avstralije : [slikarstvo, rezbarstvo, pletarstvo Severne Avstralije] / Isaacs, Jennifer Štajerski lectarji in svečarji : Štajerski etnografski muzej iz Gradca gostuje z razstavo / Walter, Sepp Kabinet čudes? : Baragova zbirka predmetov iz Severne Amerike : korak od kabineta čudes k moderni znanstvenoraziskovalni zbirki / Terčelj, Marija Mojca Cvetlice v ljudski umetnosti : motivi v oblikovanju za kmetije : vodnik po razstavi / Makarovič, Gorazd Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju : razstava : [vodnik po razstavi] / Baš, Angelos Kič = Kitsch : vodnik po razstavi : [Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 1971] / Makarovič, Gorazd El Dorado : zlato iz Kolumbije predšpanske kulture od I. do XVI. stoletja : Muzej Goričane 1981 / Štrukelj, Pavla Slovenska ljudska umetnost : likovna umetnost na kmetijah : katalog razstave / Makarovič, Gorazd Madžarski ljudski nakit : razstava Etnografskega muzeja iz Budimpešte : vodnik po razstavi, Ljubljana, [20. 11. 2003-29. 2. 2004] / Baloghné Horváth, Terézia; Katona, Edit Je etnologija doma tudi v drugih slovenskih muzejih? : razstava, Slovenski etnografski muzej, [2. december 2004-15. marc[!] 2005] = Is ethnology also at home in other Slovene museums? : exhibition, Slovene Ethnographic Muesum, [2. December 2004 - 15. March 2005] / Rogelj Škafar, Bojana Spogledi : med oblikovanjem in slovensko ljudsko kulturo : razstava, 2. december 2004 - december 2005 = Exchanging glances : between design and Slovene folk culture : exhibition, 2 December 2004 - December 2005 / Zdravič Polič, Nina The Shakers : life and production of a community in the pioneering days of America : an exhibition by the "

Occupation: Rainfall

Mladina, 3. september ― Ko zunajzemeljski zavojevalci napadejo svet, vedno najprej udarijo Ameriko. Nič več: v sci-fiju Occupation najprej udarijo Avstralijo. Začne se vojna. Celo rasna vojna. Mi proti njim! Človeštvo proti vesolju! Revizija Vojne svetov sreča revizijo Vojne zvezd. Rodi se silovito odporniško gibanje – osvobodilna fronta. V filmu Occupation: Rainfall, nadaljevanju tega avstralskega hita, je osvobodilna fronta še...
Zdrži, Leyla!

Zdrži, Leyla!

Kriterij.si, 1. september ― Zdrži, Leyla! festival MLADI LEVI 2021 Urednik Wed, 09/01/2021 - 14:12           Kaj dodati, ko sta Silke Huysmans in Hannes Dereere že vse povedala o malem otoku Nauru, za katerega sem prvič izvedela ravno od njiju? Spontani odziv na pretresljivo predstavitev je molk – molk iz nemoči, molk iz spoštovanja do njiju, ki sta stala tam v živo pred nami, in do tistih na njunih zaslonih, ki zmorejo, ker morajo. Tudi umetnika v času predstave nista spregovorila. A vendar ni nič ostalo zamolčano. Zanju so govorili podatki in posnetki, pričevanja uničujočih razmer na otoku, ki jima ga je kot redkim izjemam uspelo obiskati za kratek čas. Zanju sta govorili njuni telesi na odru, ki sta zavzeto brskali po elektronski shrambi otoških spominov. Telesi sta umolknili pred posnetimi glasovi pogosto preslišanih otočanov. Z otoka, ki predstavlja vse, česar nočemo, a se nam še kako že približuje: popolno in dokončno izkoriščenje ljudi in narave v imenu dobička za peščico samopoklicanih. Umetnika nas postavita v razmere na otoku s komunikacijo z mlado begunko Leylo, ki jo brezizhodnost in nasilnost utesnjujočega okolja potiskata v samomorilne misli. Ni edina. Razmere v begunskem centru, ki ga otok upravlja za bližnjo Avstralijo – ta tja deponira nezaželene prišleke –, so številne izmed teh potisnile v samopoškodovanje ali celo v smrt.     Otočani v zameno za umazano delo od Avstralcev prejemajo pomoč, ki jim omogoča preživetje po opustošenju otoka kot posledici večdesetletnega izkopavanja fosfata. Osiromašena zemlja otočanom onemogoča gojenje lastne hrane, odvisnost od cenenih uvoženih jestvin pa pri prebivalcih povzroča nevarno prekomerno težo in nagnjenost k sladkorni bolezni. Zato stara prebivalka otoka pravi, da njihov otok ni »prijeten otok«, kot so ga poimenovali zavojevalci z Zahoda, temveč je »otok ptičjih iztrebkov« (bird shit island). Iztrebki pa imajo moč pognojitve in morda, le morda, ponovne vzpostavitve ravnovesja na otoku. Tako kot nas ta ma

Nihče nikomur ničesar ne dolguje, razen svobode

Kriterij.si, 1. september ― Nihče nikomur ničesar ne dolguje, razen svobode festival MLADI LEVI 2021 Urednik Wed, 09/01/2021 - 13:18 Nihče nikomur ničesar ne dolguje, razen svobode Silke Huysmans & Hannes Dereere / CAMPO: PRIJETEN OTOK / PLEASANT ISLAND Če v Wikipedijo vtipkamo Nauru, da bi se pripravili na predstavo Prijeten otok, ki jo na oder prinašata Silke Huysmans in Hannes Dereere, po nekaj klikih ugotovimo, da gre za bivšo nemško kolonijo, ki se je leta 1968 osamosvojila, njen celotni gospodarski vzpon in kasnejši padec pa izvirata iz miniranja fosfata, ki ga je otok včasih bil poln, vse dokler ga niso popolnoma izropali. Davčna oaza, kjer je bila elektrika zastonj in kjer naj bi celotno prebivalstvo živelo luksuzno, se je spremenila v pekel. Prebivalci so zaradi zaprtja fosfatnega rudnika ostali brez vsega, stik z zunanjim svetom je skorajda nikakršen, samooskrbnost pa popolnoma nemogoča, saj na otoku zaradi uničene biodiverzitete ni mogoče gojiti ničesar. Poleg tega je otok zapor za begunce; vlada jih za Avstralijo (ki jim to "storitev" plačuje) zapira v centre za pridržanje pribežnikov, torej zapore oziroma migrantska taborišča. Kaj se dogaja na otoku Nauru, torej ni nobena skrivnost. A po vsej verjetnosti brez Silke Huysmansa in Hannesa Dereereja v Google nikoli ne bi vtipkali Nauru, mnogi smo namreč za otok slišali prvič. Na odru Plesnega teatra Ljubljana smo lahko videli dve beli projekcijski platni in Huysmansovo ter Dereereja, belgijska ustvarjalca, ki sta ob platnu stala vsak s svojim telefonom. Zaslona telefonov sta se projicirala na platni in vse, vizualna podoba, glasba in tudi besedilo, je izhajalo zgolj iz dveh mobilnih naprav. Celotna atmosfera je bila tako razgaljena pred našimi očmi, prav tako se je pred našimi očmi postopoma razgaljeval celoten postopek njunega raziskovanja. Začela sta z osebno noto, s pogovorom po WhatsAppu z eno izmed prebivalk otoka Nauru, ki se je odločila otok zapustiti in se odpravila na težko pot migrantke, nato pa nadaljevala z googlan
Slovenski etnografski muzej praznuje 30 let samostojnosti Slovenije z razstavo VTISI 30

Slovenski etnografski muzej praznuje 30 let samostojnosti Slovenije z razstavo VTISI 30

SEM, 16. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 16. junij 2021 V sredo, 23. junija 2021, ob 12.00 Slovenski etnografski muzej na ploščadi pred muzejem odpira razstavo VTISI 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije, ki odstira osebna razmišljanja med Slovenci po svetu ob osamosvojitvi Slovenije. Razstavo sta pripravila Slovenski etnografski muzej (SEM)  in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Njeni avtorici sta dr. Tanja Roženbergar, SEM, in Helena Janežič, NUK. O razstavi: Prelomni čas z razglasitvijo neodvisne države pred 30 leti se je Slovenkam in Slovencem VTISnil v številne spomine.  SEM in NUK sta v raziskavi VTISI 30 k  sodelovanju  povabila rojake, ki med osamosvajanjem Slovenije niso živeli v matični domovini,  da podelijo razmišljanja o tem edinstvenem obdobju. Odzvalo se je 67  posameznikov in posameznic različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in različnih starostnih skupin. Vtise so prispevali Slovenci in Slovenke iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratnice in povratniki v matično domovino.   Razstava s tem globalnim pregledom predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. Raznovrstni, bogati in pogosto s čustvi prepleteni so spomini na trenutek, ko je Slovenija razglasila samostojnost, ter na dogodke, ki so do tega pripeljali. Čas, ki je sledil razglasitvi, so obarvani s strahom, pa tudi s spominom na akcije, demonstracije, pisanja pisem in srčna prizadevanja, da bi dežele, v katerih živijo oziroma so takrat živeli,  priznale mlado državo. Vtisi sežejo vse do začetka leta 1992, ko je Slovenijo priznala večina evropskih in tudi čezmorske države; k temu so prispevale mnoge osebne, na razstavi predstavljene pobude, dejavnosti in stremljenja. Na razstavi

KONFERENCA II 2021

Kurja polt, 25. maj ― MRTVI PLEŠEJO: FILMSKI DUHOVI POSTPUNK MELBOURNA 9. junij / 14:00 Predava dr. Alexia Kannas Melbournska postpunk scena iz sredine 70. in 80. let velja v mednarodnem prostoru za pomemben, ključni moment, zanimivo pa je, da ne najde mesta v številnih "uradnih" kulturnih zgodovinah, napisanih v Avstraliji. Scena, iz katere so izšli priznani glasbeniki, kot so [...] The post KONFERENCA II 2021 appeared first on Kurja Polt.

Ostržek najboljša predstava mednarodnega festivala

Lutkovno gledališče Maribor, 21. maj ― Lutkovno gledališče Maribor je na 23. mednarodnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu, v Srbiji, prejela grand prix za predstavo Ostržek, nagrado za najboljšo predstavo v celoti. Miha Bezeljak pa je za vlogo v tej predstavi prejel nagrado za igro. Zgodba o Ostržku je neverjetna pustolovščina, ki je vznemirjala že mnoge generacije in je živa še danes. Ostržek je metafora tega, kako tudi napake oblikujejo človeka. Ostržek Lutkovnega gledališča Maribor ni običajna predstava. Je predstava, ki se potopi v lutkovni svet, k izvoru, ko lutka še ni povsem izdelan in nazoren predmet, ampak je še surov, neobdelan material. V Ostržku je to seveda les, žlahten material, ki človeštvo spremlja skoraj povsem od začetka. Lesu, ki komaj obeta, da bo iz njega nekaj nastalo, v lutkovni čarovniji pa v njem že vidimo posamezne like iz zgodbe, se pridružijo že izdelane lutke, tokrat navdihnjene pri starih mojstrih. Tokratna uprizoritev se vrača v mizarsko delavnico, orodje za obdelovanje lesa oživi, kosi lesa pa na mizarski mizi postanejo ves svet v malem. Ostržek odide na potovanje, mi pa na poligon za raziskovanje lutkovnega izraza. Solistična lutkovna predstava, v kateri igra Miha Bezeljak, je nastala v režiji in z likovno podobo Mattea Spiazzija. Nekatere lutke iz predstave so delo Antona Jezovška (1905–1992), znanega mariborskega oblikovalca lutk, in so del zbirke Lutkovnega gledališča Maribor. Predstava Ostržek je v letu in pol od premiere in kljub epidemiji obredla lepo pot po festivalih v Turčiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hecegovini in Avstraliji. Na lanskem mednarodnem festivalu v Zagrebu je prejela tri nagrade: za najboljšo predstavo v celoti, za likovno podobo in za igro. Septembra pa je predstava povabljena na največji in najuglednejši lutkovni festival na svetu v Charleville-Mézières v Franciji. Novica o dveh nagradah z mednarodnega festivala je prišla ravno na dan zadnje premiere v sezoni Lutkovnega gledališča Maribor Sonce, zemlja, mesec ... Z odprti

Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu

NUK, 12. maj ― Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu, občasna razstava ob 30. obletnici  osamosvojitve Slovenije Razstava predstavlja osebne spomine Slovenk in Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred 30 leti. Več kot 60 razmišljanj se je spletlo ob kratkem vprašalniku, razposlanem na različne kontakte po svetu in doma. Povabilu so se odzvali posamezniki in posameznice iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije in povratnice in povratniki. S tem globalnim pregledom razstava predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. O tem prelomnem in edinstvenem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in predstavili doživljanje osamosvojitvenih procesov, organiziranje aktivnosti civilnih iniciativ in današnji odnos do domovine. Dogodki so po treh desetletjih še vedno živi in prisotni. Tako tisti, ki so že postali del kolektivnega spomina kot osebni, ki jih poznajo le posamezniki in posameznice in jih kot osebno izkušnjo morda pomnijo le sogovorniki sami. Na razstavi je razstavljeno tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Razstavo smo odprli v sredo, 23. junija 2021. Razstavo pripravlja Slovenski etnografski muzej, Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in Narodna in univerzitetna knjižnica, Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Avtorice raziskave in razstave: Tanja Roženbergar (SEM) in Helena Janežič (NUK) Lokacija: Slovenski etnografski muzej Odprtost: 23.junij 20212. januar 2022   DefaultHide
Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu, občasna razstava ob 30. letnici osamosvojitve Slovenije

Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu, občasna razstava ob 30. letnici osamosvojitve Slovenije

SEM, 11. maj ― junij - november 2021, Slovenski etnografski muzej Razstava predstavlja osebne spomine Slovenk in Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred 30. leti. Več kot 60 razmišljanj se je spletlo ob kratkem vprašalniku, razposlanem na različne kontakte po svetu in doma. Povabilu so se odzvali posamezniki in posameznice iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije in povratnice in povratniki. S tem globalnim pregledom razstava predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. O tem prelomnem in edinstvenem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in predstavili doživljanje osamosvojitvenih procesov, organiziranje aktivnosti civilnih iniciativ in današnji odnos do domovine. Dogodki so po treh desetletjih še vedno živi in prisotni. Tako tisti, ki so že postali del kolektivnega spomina kot osebni, ki jih poznajo le posamezniki in posameznice in jih kot osebno izkušnjo morda pomnijo le sogovorniki sami. Na razstavi je razstavljeno tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Razstavo pripravlja Slovenski etnografski muzej, Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in Narodna in univerzitetna knjižnica, Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Avtorici raziskave in razstave: Tanja Roženbergar (SEM), Helena Janežič (NUK). Oblikovanje: TAK Kolektiv 
Vtisi 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu

Vtisi 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu

SEM, 11. maj 23. junij - januar 2022, Slovenski etnografski muzej Razstava predstavlja osebne spomine Slovenk in Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred 30. leti. Več kot 60 razmišljanj se je spletlo ob kratkem vprašalniku, razposlanem na različne kontakte po svetu in doma. Povabilu so se odzvali posamezniki in posameznice iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije in povratnice in povratniki. S tem globalnim pregledom razstava predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. O tem prelomnem in edinstvenem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in predstavili doživljanje osamosvojitvenih procesov, organiziranje aktivnosti civilnih iniciativ in današnji odnos do domovine. Dogodki so po treh desetletjih še vedno živi in prisotni. Tako tisti, ki so že postali del kolektivnega spomina kot osebni, ki jih poznajo le posamezniki in posameznice in jih kot osebno izkušnjo morda pomnijo le sogovorniki sami. Na razstavi je razstavljeno tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Razstavo pripravlja Slovenski etnografski muzej, Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in Narodna in univerzitetna knjižnica, Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Avtorici raziskave in razstave: Tanja Roženbergar (SEM), Helena Janežič (NUK). Oblikovanje: TAK Kolektiv 
Vtisi 30

Vtisi 30

SEM, 11. maj 23. junij 2021 - januar 2022, Slovenski etnografski muzej Razstava predstavlja osebne spomine Slovenk in Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred 30. leti. Več kot 60 razmišljanj se je spletlo ob kratkem vprašalniku, razposlanem na različne kontakte po svetu in doma. Povabilu so se odzvali posamezniki in posameznice iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije in povratnice in povratniki. S tem globalnim pregledom razstava predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. O tem prelomnem in edinstvenem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in predstavili doživljanje osamosvojitvenih procesov, organiziranje aktivnosti civilnih iniciativ in današnji odnos do domovine. Dogodki so po treh desetletjih še vedno živi in prisotni. Tako tisti, ki so že postali del kolektivnega spomina kot osebni, ki jih poznajo le posamezniki in posameznice in jih kot osebno izkušnjo morda pomnijo le sogovorniki sami. Na razstavi je razstavljeno tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Razstavo pripravlja Slovenski etnografski muzej, Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in Narodna in univerzitetna knjižnica, Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Avtorici raziskave in razstave: Tanja Roženbergar (SEM), Helena Janežič (NUK). Oblikovanje: TAK Kolektiv 
še novic