Predlog za GRÜN-FILIPIČEVO PRIZNANJE za dosežke v slovenski dramaturgiji

SSG Trst, 30. november ― Prešernovo gledališče Kranj kot organizator Tedna slovenske drame poziva vodstva gledališč, da za Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji, ki bo podeljeno v okviru 49. Tedna slovenske drame, predlagajo dramaturge ali dramaturški team, ki se je v zadnjih dveh letih izkazal s posebnimi dosežki na tem področju.   Prijava naj vsebuje: ime gledališča, ime […]
Sicilian Ghost Story (2017)

Sicilian Ghost Story (2017)

Filmski kotiček, 26. november ― Julia Jedlikowska in Sicilian Ghost Story (2017) Slovenski naslov: Sicilijanski duhovi Država: Italija, Francija, Švica Jezik: italijanščina Leto: 2017 Žanri: drama, fantazijski, krimi Dolžina: 122' ,  Imdb  Režija: Fabio Grassadonia, Antonio Piazza Scenarij: Fabio Grassadonia, Antonio Piazza Igrajo: Julia Jedlikowska, Gaetano Fernandez, Corinne Musallari, Andrea Falzone, Federico Finocchiaro Sicilijanski duhovi so drugi celovečerec italijanskega tandema Fabio Grassadonia - Antonio Piazza, ki je pred leti navdušil s prvencem Salvo. Film je prepričal kritike v Cannesu (prejel je glavno nagrado v sekciji Teden kritike) in tako izpisal najboljše priporočilo za njun naslednji film. Ta je prišel lani (premierno znova v sklopu programa Teden kritike), znova z zgodbo postavljeno na Sicilijo, ki še enkrat spregovori o vpletenosti mafije v vse pore družbenega življenja na jugu Italije. Sprva je težko predvideti, da zgodba ima karkoli skupnega z mafijo – simpatična najstniška romanca je podložena z rahlo surrealističnim, temačnim vzdušjem in nič ne kaže na scenarij, ki nas čaka v nadaljevanju. Glavna protagonista te zgodbe sta sošolca Luna in Giuseppe. Punci je fant že nekaj časa všeč, zato ga ta začne zasledovati in z njim naposled tudi vzpostavi stik. Giuseppe jo nato zaščiti pred nevarnim psom, ki ji v gozdu prekriža pot in recept za prvo ljubezen je izpisan. Toda romanca ne traja dolgo – fant naslednjega dne ne pride v šolo, domnevno zaradi bolezni. Dnevi minevajo in čez čas oblasti objavijo, da je Giuseppe pogrešan. Javna skrivnost je, da je izginotje direktna posledica vloge njegovega očeta v sodnem procesu, v katerem bi ta moral pričati proti mafiji.   Grassadonia in Piazza sta v sodelovanju s priznanim snemalcem Luco Bigazzijem (stalni sodelavec Paola Sorrentina) ustvaril impresivno vizualno doživetje – v fantazijski svet najstnice postavljeno štorijo o prvi ljubezni. Lunino umikanje v alternativno resničnost je odgovor na temačno družbeno

53. Borštnikovo srečanje: Lovorike ptujskemu gledališču za nove izzive in dosežke

Štajerski tednik, 12. november ― Letošnje leto je za Mestno gledališče Ptuj leto izjemnih uspehov. Po dvojni zmagi na Tednu slovenske drame v Kranju in zmagi na mednarodnem festivalu komornih gledališč Zlatni lav v Umagu se zdaj iz letošnjega Borštnikovega srečanja vračamo ovenčani kar s tremi nagradami: Borštnikovo nagrado za glasbo, Borštnikovo nagrado za igro in Borštnikovo nagrado za režijo, je po izteku 53. Borštnikovega srečanja povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič.

Z nami že več kot 4000 obiskovalcev

Borštnikovo srečanje, 23. oktober ― V prvem tednu programsko in organizacijsko osveženega festivala smo zabeležili več kot štiri tisoč obiskovalcev, od tega veliko mladih. Festivalsko dogajanje smo pričeli z uvodnima sklopoma Mlado in Študentsko gledališče, oba sta bila zasnovana mednarodno, uprizorjena je bila vrsta odličnih predstav, odvile so se raznovrstne delavnice, pogovori in posveti. Prvi sklop s področja kulturno-umetnostne vzgoje je ob ogledu treh vrhunskih predstav omogočil usposabljanje za inovativno delo z mladimi na področju gledališča. V okviru mednarodne študentske platforme, namenjene izmenjavi, primerjavi, mreženju in skupnemu učenju, smo poleg slovenske UL AGRFT gostili štiri tuje gledališke umetniške akademije, med njimi ruski GITIS in češki DAMU. Že v uvodnem sklopu je do zadnjega kotička napolnjeno dvorano navdušilo Zagrebško gledališče mladih z mladinsko predstavo Alica v Čudežni deželi, nato pa gledalce presunilo še v sklopu spremljevalnega mednarodnega programa z večkrat nagrajeno uprizoritvijo Črna mati zemla. Otvoritveni dan se je začel s simpozijem Osebnosti slovenskega gledališča v organizaciji Raziskovalne postaje Maribor ZRC SAZU in Univerzitetne knjižnice Maribor in z mednarodnim posvetom Turizem v mestu, zvečer smo v Razstavišču Vetrinjskega dvora v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Drama Ljubljana odprli razstavo v spomin igralskemu velikanu Jerneju Šugmanu. Festival je slavnostno odprla Cankarjeva klasika Pohujšanje v dolini šentflorjanski v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma Ljubljana – predstava je navdušila okoli 900 gledalcev. Po prijateljskem sprejemu v Kazinski dvorani se je otvoritveni večer zaključil z intimnim koncertom Nane Milčinski. Od sobote, 20. oktobra, naprej festival ponuja tudi tekmovalni program. Videli smo uprizoritve Skupaj v koprodukciji Pekinpah, Via Negativa in CUK Kino Šiška, Teror v produkcijiPrešernovega gledališča Kranj, 6 v koprodukcij
Eighth Grade (2018)

Eighth Grade (2018)

Filmski kotiček, 18. oktober ― Elsie Fisher in Eighth Grade (2018), © Sundance Institute pro Slovenski naslov: - Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2018 Žanri: komedija, drama Dolžina: 93' ,  Imdb  Režija: Bo Burnham Scenarij: Bo Burnham Igrajo: Elsie Fisher, Josh Hamilton, Emily Robinson, Jake Ryan, Daniel Zolghadri, Luke Prael  Sundance nam vsako leto ponudi vpogled v zanimivejše dosežke ameriške neodvisne produkcije. Med naslovi, ki  se letos najpogosteje omenjajo v kontekstu najboljših, je režisersko-scenaristični prvenec Boja Burnhama. 28-letni Američan je človek številnih talentov: za mladega glasbenika, komika, igralca in po novem režiserja in scenarista, je glavna odskočna deska bil youtube, saj so njegovi videi zbrali več kot dvesto milijonov ogledov. Zato ni presenetljivo, da njegova glavna junakinja, 13-letna Kayla (Elsie Fisher) za pobeg iz anonimnosti izbere youtube kanal, na katerem objavlja video posnetke z nasveti za sovrstnike. Težava je v tem, da posnetkov ne gleda praktično nihče, še bolj kot majhno število klikov pa je problematično dejstvo, da Kayla ni zmožna živeti v skladu z nasveti, ki jih objavlja v svojih videih. Kayla je nesamozavestna, osamljena najstnica, ki srčno upa, da se bojo stvari že kmalu obrnile na bolje – osnovne šole bo v enem tednu konec in pred njo je razburljivo srednješolsko obdobje. Morda že prej, saj nepričakovano dobi povabilo na rojstnodnevno zabavo, na katero jo povabi ena izmed popularnih sošolk. Pri tem niti ni tako pomembno, da je povabilo dobila zato, ker sošolkina mama ima visoko mnenje o njenem samskem očetu.  V nizu dobrih rešitev in odločitev, na katerih Bo Burham sestavi svoj prvenec, se za eno najbolj pomembnih izkaže izbira glavne igralke Elsie Fisher, najbolj znane po tem, da je posodila glas Agnes, enemu izmed pomembnejših likov v animirani franšizi Jaz, Baraba. Ona je najstnica, s katero se bodo brez težav identificirale mnoge sovrstnice in punca, ki bo v starejših gledalcih prebudila zaščitniške starševske
Darko Štante, režiser in scenarist

Darko Štante, režiser in scenarist

Mladina, 12. oktober ― Darku Štantetu, rojenemu leta 1975 v Ljubljani, je pred nekaj tedni njegov prvi film, drama Posledice, prinesel vesno za najboljšo režijo. Film, ki te dni začenja pohod po slovenskih kinematografih, pa ni bil odlično sprejet le na Festivalu slovenskega filma, temveč tudi v Torontu, na enem najpomembnejših filmskih festivalov na drugi strani Atlantika, kar mu je omogočilo distribucijo po ameriških kinematografih.
ABONMA SIMONA SEMENIČ

ABONMA SIMONA SEMENIČ

ARS Oder, 8. oktober ― Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada, večkratna Grumova nagrajenka, njena besedila so bila prevedena in uprizorjena doma in v tujini. Je avtorica mlade zrele generacije, ki ima močan vpliv na slovensko sodobno dramatiko s svojimi gledališkimi deli, zaslužna pa je tudi za razvoj in samorazvoj dramskega pisanja, najprej s skupino Preglej, pozneje z dramskimi delavnicami na Tednu slovenske drame. Njena značilnost in posebnost pa je tudi v tem, da kot celostna ustvarjalka nekatera dela napiše tudi za lastno izvajanje, je torej tudi performerka in tudi na tem področju eksperimentalna in inovativna. Festival Mesto žensk je letos programski sklop Mesto umetnic posvetil Simoni Semenič, in v njem cikel: Abonma Simona Semenič, v katerem se bodo zvrstili performansi, predstave, predavanja in bralna uprizoritev najnovejšega odrskega dela, revija Amfiteater pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim gledališkim inštitutom pripravila tudi simpozij o dramatiki Semeničeve, z naslovom Vsak cuka svojo delicijo, mi pa smo pripravili oddajo Oder, v kateri bodo Maja Šorli, Alja Lobnik in Janez Janša na kratko predstavili svoj pogled na dramsko in uprizoritveno poetiko Simone Semenič.
Še ni naslova, Emilia Galotti, Nabucco itd.

Še ni naslova, Emilia Galotti, Nabucco itd.

ARS Svet kulture, 5. oktober ― O petih premierah, ki zaznamujejo ta konec tedna Danes bo oddaja v celoti v znamenju gledališča. Konec tedna bodo namreč premierno uprizorjene štiri predstave in ena opera. V Slovenskem mladinskem gledališču bodo jutri že zgodaj dopoldne začeli z deset ur trajajočo krstno uprizoritvijo predstave »še ni naslova«, ki predeluje snov o nadčasovnem junaku ali antijunaku, na katerega se lepijo številni pomeni, povezala in nagradila pa jih bo skupinska igra ekipe, ki jo vodi režiser Tomi Janežič. V ljubljanski Drami bo veliki oder zasedla Lessingova Emilia Galotti v režiji Igorja Vuka Torbice, v Mariboru bo premiera Verdijeve opere Nabucco in predstave Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, v Celju pa otroške predstave Kosovirja na leteči žlici, ki je nastala po knjižni predlogi Svetlane Makarovič, na oder pa jo postavlja Matjaž Latin.

V kranjsko Prešernovo gledališče prihaja Venera v krznu

SiGledal Novice, 21. september ― V Prešernovem gledališču Kranj bodo prihodnji teden, 26. septembra, pripravili že drugo premiero nove sezone, in sicer slovensko krstno uprizoritev drame Davida Ivesa Venera v krznu. Zgodbo o gledališču ter o večni igri zapeljevanja in izmikanja je režiral Primož Ekart, ustvarjalci pa so jo predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju.

7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar

Kamra.si, 7. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec. Rodil se je očetu Francu, po rodu Wilicher, in materi Ivani Obreza. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pravo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Po poroki, leta 1845,  je od očeta prevzel posest in grad Kalec, ki stoji v bližini Zagorja v pivški kotlini. Družil se je z narodno zavednimi izobraženci, objavljal je v Novicah (1845-64), Slovenski bčeli in Slovenskem glasniku. Dejavneje se je začel ukvarjati s politiko po letu 1848, ko je bil v časniku Slovenija objavljen njegov razglas Dragim Primorcem (l. 1849), kjer kritično spregovori o odnosu Itaijanov do Slovencev. Leta 1848 je v Senožečah ustanovil narodno stražo. V letu 1860 je bil izvoljen za poslanca kranjskega deželnega zbora in se z družino preselil v Ljubljano. Izdajal je svoj politični časnik Naprej (1863), v katerem je objavljal tudi Fran Levstik (ki je bil tudi njegov urednik). Levstik je imel na M. Vilharja velik vpliv, bil je tudi domači učitelj njegovih otrok. Zaradi Levstikovega članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah objavljenega v njegoven časniku, so časnik ukinili, izgubil je poslanski mandat in bil nekaj tednov zaprt v zaporu na Žabjaku. L. 1864 se je z družino vrnil na grad Kalec, kjer je bil še naprej politično dejaven. Imel je pomembno narodno prebudno vlogo. 9. maja 1869 je na Kalcu organiziral tabor "Pivški tabor na Kalcu blizu Zagorja, poleg Šempetra na Krasu", na katerem se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in za javno rabo slovenskega jezika. Umrl je na gradu Kalec, pokopan pa je v Knežaku. Že l. 1906 so mu na osrednjem trgu v Postojni slovesno postavili spomenik, ki pa so ga italijanski fašisti povsem uničili, ponovno je bil postavljen šele l. 1995. Svoja dela je objavljal tudi pod psevdonimoma Miroslav in Miroslaw.

6. avgusta 1871 je umrl Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar

Kamra.si, 6. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. avgusta 1871 je na gradu Kalec umrl Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Rodil se je 7. septembra 1818 na Planini. Rodil se je očetu Francu, po rodu Wilicher, in materi Ivani Obreza. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pravo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Po poroki, leta 1845,  je od očeta prevzel posest in grad Kalec, ki stoji v bližini Zagorja v pivški kotlini. Družil se je z narodno zavednimi izobraženci, objavljal je v Novicah (1845-64), Slovenski bčeli in Slovenskem glasniku. Dejavneje se je začel ukvarjati s politiko po letu 1848, ko je bil v časniku Slovenija objavljen njegov razglas Dragim Primorcem (l. 1849), kjer kritično spregovori o odnosu Itaijanov do Slovencev. Leta 1848 je v Senožečah ustanovil narodno stražo. V letu 1860 je bil izvoljen za poslanca kranjskega deželnega zbora in se z družino preselil v Ljubljano. Izdajal je svoj politični časnik Naprej (1863), v katerem je objavljal tudi Fran Levstik (ki je bil tudi njegov urednik). Levstik je imel na M. Vilharja velik vpliv, bil je tudi domači učitelj njegovih otrok. Zaradi Levstikovega članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah objavljenega v njegoven časniku, so časnik ukinili, izgubil je poslanski mandat in bil nekaj tednov zaprt v zaporu na Žabjaku. L. 1864 se je z družino vrnil na grad Kalec, kjer je bil še naprej politično dejaven. Imel je pomembno narodno prebudno vlogo. 9. maja 1869 je na Kalcu organiziral tabor "Pivški tabor na Kalcu blizu Zagorja, poleg Šempetra na Krasu", na katerem se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in za javno rabo slovenskega jezika. Umrl je na gradu Kalec, pokopan pa je v Knežaku. Že l. 1906 so mu na osrednjem trgu v Postojni slovesno postavili spomenik, ki pa so ga italijanski fašisti povsem uničili, ponovno je bil postavljen šele l. 1995. Svoja dela je objavljal tudi pod psevdonimoma Miroslav in Miroslaw.
33. <mark>teden</mark> - 13. - 18. avgust

33. teden - 13. - 18. avgust

Prulček, 26. julij ― Bratko Bibič & Dedley Woodleybears15. 8. sre / Jazz - Doug Hammond trio16. 8. čet / Nuša Kalanj in band17. 8. pet / Bratko Bibič & Dedley Woodleybears (A, CZ)18. 8. sob / Etno pulz - Jelena SoroVstop prost. Začetek koncertov ob 21:00◬ Na začetek 15. 8. sre / Jazz - Doug Hammond trio    Sredin jazz večer združuje izvajalce in poslušalce v vrhunskem glasbenem dogodku. Kot je v navadi, določena zasedba začne s koncertom, ki traja dobro uro. Po kratki pavzi se nadaljuje improvizacija z muzikalnimi gosti. Neuveljavljeni delijo oder z izkušenimi, profesorji z študenti, obiskovalci in glasbeniki se spoznavajo, družijo ter ustvarjajo slovensko jazzovsko noto. Najlepši jazz standardi v inteligentni interpretaciji mednarodno priznanih slovenskih in tujih glasbenikov vsako sredo v Prulčku. Program vodi legendarni kontrabasist Nikola Matošić.Doug Hammond bobniMirko Cisilino - trobentaNikola Matošić - kontrabas ◬ Na začetek 16. 8. čet / Nuša Kalanj in band Nuša Kalanj je dramaturginja in glasbenica, ki je že nekaj časa aktivna na področju odrskih umetnosti, tokrat pa se je vrnila k svojim začetkom, svoji prvi ljubezni, glasbi. V njenih beležkah ter na akustični kitari je konec pomladi začela nastajati kantavtorska glasba v angleščini, ki jo je potem aranžmajsko dopolnil kitarist Kristjan Hacin. Kmalu so se ekipi pridružili še pevka Tina Šumer, bobnar Aleš Zorec ter basist Aljoša Struga, in vsak od njih je veliko doprinesel h končni podobi glasbe. Ker se Nuša kmalu odpravlja na dolgo pot čez Atlantski ocean, je bil prvotni namen njenega projekta poslovilni koncert, a je prerasel v glasbeno skupino, ki igra mešanico folk rocka, bluesa, countryja in jazza. To je nežna, izpovedna glasba, prijetna za ušesa, ki povečinsko govori o intimnih človeških odnosih. ◬ Na začetek 17. 8. pet / Bratko Bibič & Dedley Woodleybears (A, CZ) Bratko Bibič (SLO) – harmonika, vokal & Dedley Woodleybears (A/CZ):Paul Schuberth (A) – harmonika, vokal;Victoria Vicy Pfeil (A) – saksofoni, vokal;Tomáš No
Gledališče na robu in ob robu – 1. del

Gledališče na robu in ob robu – 1. del

ARS Oder, 17. julij ― Ponetek prvega dela okrogle mize na TSD kranj V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza   posneta na Tednu slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V tem delu pogovora so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o snovanju svojih repertoarjev, o strategiji dela z obiskovalci in o njihovem pridobivanju. Izhodišče pogovora je bila ugotovitev, da so gledališča izven večjih centrov oziroma tista, katerih ustanoviteljica ni država, mnogokrat prepuščena svoji iznajdljivosti, različna razmerja financiranja države in lokalnih skupnosti pa vplivajo ne le na vodenje, ampak na celotno delovanje gledališč. Pri tem pa so se v pogovoru razkrile zelo raznolike prakse in pristopi tudi v repertoarnem smislu. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: Katjo Pegan iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Tonska mojstra Nejc Zupančič, Sonja Strenar Avtorica oddaje Vilma Štritof
Gledališče na robu in ob robu – 2. del

Gledališče na robu in ob robu – 2. del

ARS Oder, 17. julij ― Posnetek drugega dela okrogle mize na TSD Kranj V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza posneta v okviru Tedna slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V njej so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o zagatah v zvezi z vodenjem, pa tudi o festivalih pod njihovim okriljem. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem, s Katjo Pegan  iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Tonska mojstra Nejc Zupančič, Sonja Strenar Avtorica oddaje Vilma Štritof
še novic