6. avgusta 1871 je umrl Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar

Kamra.si, 6. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. avgusta 1871 je na gradu Kalec umrl Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Rodil se je 7. septembra 1818 na Planini. Rodil se je očetu Francu, po rodu Wilicher, in materi Ivani Obreza. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pravo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Po poroki, leta 1845,  je od očeta prevzel posest in grad Kalec, ki stoji v bližini Zagorja v pivški kotlini. Družil se je z narodno zavednimi izobraženci, objavljal je v Novicah (1845-64), Slovenski bčeli in Slovenskem glasniku. Dejavneje se je začel ukvarjati s politiko po letu 1848, ko je bil v časniku Slovenija objavljen njegov razglas Dragim Primorcem (l. 1849), kjer kritično spregovori o odnosu Itaijanov do Slovencev. Leta 1848 je v Senožečah ustanovil narodno stražo. V letu 1860 je bil izvoljen za poslanca kranjskega deželnega zbora in se z družino preselil v Ljubljano. Izdajal je svoj politični časnik Naprej (1863), v katerem je objavljal tudi Fran Levstik (ki je bil tudi njegov urednik). Levstik je imel na M. Vilharja velik vpliv, bil je tudi domači učitelj njegovih otrok. Zaradi Levstikovega članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah objavljenega v njegoven časniku, so časnik ukinili, izgubil je poslanski mandat in bil nekaj tednov zaprt v zaporu na Žabjaku. L. 1864 se je z družino vrnil na grad Kalec, kjer je bil še naprej politično dejaven. Imel je pomembno narodno prebudno vlogo. 9. maja 1869 je na Kalcu organiziral tabor "Pivški tabor na Kalcu blizu Zagorja, poleg Šempetra na Krasu", na katerem se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in za javno rabo slovenskega jezika. Umrl je na gradu Kalec, pokopan pa je v Knežaku. Že l. 1906 so mu na osrednjem trgu v Postojni slovesno postavili spomenik, ki pa so ga italijanski fašisti povsem uničili, ponovno je bil postavljen šele l. 1995. Svoja dela je objavljal tudi pod psevdonimoma Miroslav in Miroslaw.
33. <mark>teden</mark> - 13. - 18. avgust

33. teden - 13. - 18. avgust

Prulček, 26. julij ― Bratko Bibič & Dedley Woodleybears15. 8. sre / Jazz - Doug Hammond trio16. 8. čet / Nuša Kalanj in band17. 8. pet / Bratko Bibič & Dedley Woodleybears (A, CZ)18. 8. sob / Etno pulz - Jelena SoroVstop prost. Začetek koncertov ob 21:00◬ Na začetek 15. 8. sre / Jazz - Doug Hammond trio    Sredin jazz večer združuje izvajalce in poslušalce v vrhunskem glasbenem dogodku. Kot je v navadi, določena zasedba začne s koncertom, ki traja dobro uro. Po kratki pavzi se nadaljuje improvizacija z muzikalnimi gosti. Neuveljavljeni delijo oder z izkušenimi, profesorji z študenti, obiskovalci in glasbeniki se spoznavajo, družijo ter ustvarjajo slovensko jazzovsko noto. Najlepši jazz standardi v inteligentni interpretaciji mednarodno priznanih slovenskih in tujih glasbenikov vsako sredo v Prulčku. Program vodi legendarni kontrabasist Nikola Matošić.Doug Hammond bobniMirko Cisilino - trobentaNikola Matošić - kontrabas ◬ Na začetek 16. 8. čet / Nuša Kalanj in band Nuša Kalanj je dramaturginja in glasbenica, ki je že nekaj časa aktivna na področju odrskih umetnosti, tokrat pa se je vrnila k svojim začetkom, svoji prvi ljubezni, glasbi. V njenih beležkah ter na akustični kitari je konec pomladi začela nastajati kantavtorska glasba v angleščini, ki jo je potem aranžmajsko dopolnil kitarist Kristjan Hacin. Kmalu so se ekipi pridružili še pevka Tina Šumer, bobnar Aleš Zorec ter basist Aljoša Struga, in vsak od njih je veliko doprinesel h končni podobi glasbe. Ker se Nuša kmalu odpravlja na dolgo pot čez Atlantski ocean, je bil prvotni namen njenega projekta poslovilni koncert, a je prerasel v glasbeno skupino, ki igra mešanico folk rocka, bluesa, countryja in jazza. To je nežna, izpovedna glasba, prijetna za ušesa, ki povečinsko govori o intimnih človeških odnosih. ◬ Na začetek 17. 8. pet / Bratko Bibič & Dedley Woodleybears (A, CZ) Bratko Bibič (SLO) – harmonika, vokal & Dedley Woodleybears (A/CZ):Paul Schuberth (A) – harmonika, vokal;Victoria Vicy Pfeil (A) – saksofoni, vokal;Tomáš No
Gledališče na robu in ob robu – 1. del

Gledališče na robu in ob robu – 1. del

ARS Oder, 17. julij ― Ponetek prvega dela okrogle mize na TSD kranj V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza   posneta na Tednu slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V tem delu pogovora so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o snovanju svojih repertoarjev, o strategiji dela z obiskovalci in o njihovem pridobivanju. Izhodišče pogovora je bila ugotovitev, da so gledališča izven večjih centrov oziroma tista, katerih ustanoviteljica ni država, mnogokrat prepuščena svoji iznajdljivosti, različna razmerja financiranja države in lokalnih skupnosti pa vplivajo ne le na vodenje, ampak na celotno delovanje gledališč. Pri tem pa so se v pogovoru razkrile zelo raznolike prakse in pristopi tudi v repertoarnem smislu. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: Katjo Pegan iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Tonska mojstra Nejc Zupančič, Sonja Strenar Avtorica oddaje Vilma Štritof
Gledališče na robu in ob robu – 2. del

Gledališče na robu in ob robu – 2. del

ARS Oder, 17. julij ― Posnetek drugega dela okrogle mize na TSD Kranj V organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je bila okrogla miza posneta v okviru Tedna slovenske drame v Kranju 30. marca letos. V njej so direktorji slovenskih gledališč, ki ne prihajajo iz osrednjih gledaliških hiš, spregovorili o zagatah v zvezi z vodenjem, pa tudi o festivalih pod njihovim okriljem. Voditelj Primož Jesenko se je pogovarjal z gosti: zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem, s Katjo Pegan  iz Gledališča Koper, s Tino Kosi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, s Petrom Srpčićem iz Mestnega gledališča Ptuj ter z Marinko Poštrak in Mirjam Drnovšček iz Prešernovega gledališča Kranj. Tonska mojstra Nejc Zupančič, Sonja Strenar Avtorica oddaje Vilma Štritof

Grumova nagrada Möderndorferju, Šeligova pa Stenici

SiGledal Novice, 8. april ― Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je ob nocojšnjem zaključku 48. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču v Kranju prejel Vinko Möderndorfer za besedilo Romeo in Julija sta bila begunca, nagrado za mladega dramatika pa Maša Pelko. Šeligova nagrada je pripadla avtorskemu projektu Stenica, ta uprizoritev je prejela tudi nagrado občinstva. Prejemnica priznanja Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih je Amelia Kraigher, nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejel Lojze Smasek.
S podelitvijo nagrad zaključek 48. <mark>Tedna</mark> <mark>slovenske</mark> <mark>drame</mark>

S podelitvijo nagrad zaključek 48. Tedna slovenske drame

Misli, 8. april ― S podelitvijo nagrad se bo drevi v Prešernovem gledališču v Kranju sklenil 48. Teden slovenske drame, ki je v 12 dneh postregel s 17 predstavami in bogatim spremljevalnim programom. Drevi bodo v gledališču nagradili avtorja najboljšega novega slovenskega dramskega besedila, perspektivnega mladega dramatika in najboljše predstave festivala.
Grumova nagrada za besedilo Romeo in Julija sta bila begunca

Grumova nagrada za besedilo Romeo in Julija sta bila begunca

Mladina, 8. april ― Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je ob nocojšnjem zaključku 48. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču v Kranju prejel Vinko Möderndorfer za besedilo Romeo in Julija sta bila begunca, nagrado za mladega dramatika pa Maša Pelko. Šeligova nagrada je pripadla avtorskemu projektu Stenica.
še novic