Pariški bohemi 1889 – 1895

Pariški bohemi 1889 – 1895

ARS Arsov forum, 14. avgust ― Osebni vpogled Rose Pfäffinger v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, katerega del je bila tudi Ivana Kobilca. V Narodni galeriji je odprta velika retrospektivna razstava del slikarke Ivane Kobilce, ob razstavi je izšel tudi vodnik po razstavi, možno pa je kupiti tudi knjigo z naslovom Pariški bohemi 1889 – 1895, ki jo je izdala Narodna galerija decembra leta 2014. Podnaslov knjige je Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger. Delo prinaša osebni vpogled v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, v katerega je sodila tudi Ivana Kobilca in ker smo si o tej slikarki ustvarili določeno podobo in mislili, da marsikaj vemo o njej, njenem življenju in delu, nam je prav ta knjiga z izpovedjo njene prijateljice Rose Pfäffinger razkrila precej neznanih delcev iz njenega življenja, pa tudi o položaju žensk umetnic ob koncu 19 stoletja. Gradivo je zbrala in komentirala Ulrike Wolf – Thomsen, original je izšel pri založbi Ludwig iz Kiela leta 2007. Ko so zaradi obnove zaprli Narodno galerijo, so pred tem med obiskovalci izvedli o najbolj priljubljenem delu iz zbirke in obiskovalci so se določili prav za Ivano Kobilco in njeno sliko Poletje, sliko, ki jo je skupaj s sliko Likarice, ki sta bili sprejeti v pariški salon, leta 1891 pripeljala v Pariz. Danes bomo ponovili oddajo, ki smo jo posneli ob izidu knjige z gosti: urednico knjige, vodjo knjižnice Narodne galerije Matejo Krapež, prevajalko, zgodovinarko Manco G. Renko, ki jo še posebej zanima 19. stoletje in dolgoletnim višjim kustosom Narodne galerije dr Ferdinandom Šerbeljem. Oddajo je pripravila Maja Žel – Nolda.

11. avgusta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Kamra.si, 11. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. avgusta 1938 je bila kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Akademija domuje v palači Lontovž na Novem trgu v Ljubljani, ki stoji na mestu nekdanje palače deželnih stanov, po kateri je dobila tudi ime (iz nemške besede Landhaus). Sedanjo obliko je dobila po prezidavi iz druge polovice 18. stoletja in nato krčenju zaradi posledic potresa leta 1895. Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede in je bilo zametek Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1925 sta združila moči Znanstveno društvo za humanistične vede in Narodna galerija ter ob pomoči Slovenske matice in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu. Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v italijanski Narodni svet akademij (Consiglio nazionale delle Academie). Po drugi svetovni vojni so bili v SAZU izvoljeni tudi nekateri vodilni komunisti oz. politiki (Boris Kidrič in Boris Ziherl kot redna člana SAZU ter Josip Broz in Edvard Kardelj kot častna člana). Člani so lahko redni, izredni ali dopisni (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (razredih), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) akademiki.  Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_akademija_znanosti_in_umetnosti
Vse trdno se stopi v zrak

Vse trdno se stopi v zrak

ARS Svet kulture, 10. avgust ― O razstavi Jona Derganca v Galeriji ŠKUC Vse trdno se stopi v zrak je naslov konceptualne fotografske razstave Jona Derganca v Galeriji Škuc, na kateri umetnik sooča materialne procese nastanka fotografije in njihove vizualne in pomenske učinke. Ena izmed rdečih niti razstave je prevpraševanje vloge gledajočega subjekta in njegovih pričakovanj oziroma onemogočanje gledalčevega poistovetenja s fotografijo. V oddaji se bomo posvetili tudi jeziku – kot identifikacijskemu elementu narodne skupnosti – na primeru odnosa do jezika manjšine v Italiji, ki posledično vpliva tudi na zavest pripadnosti. Vabljeni k poslušanju!
Učite se fotografije od najboljših

Učite se fotografije od najboljših

Mladina, 8. avgust ― Uroš Abram je priznan slovenski fotograf, ki je leta 2008 zaključil praško akademijo FAMU. Danes dela za tednik Mladina, kjer objave pospremi s svojimi kreativnimi fotografskimi portreti, med drugim lani razstavljenimi tudi v Narodni galeriji in Lamutovemu likovnemu salonu. V sodelovanju z Galerijo Fotografijo bo Abram konec avgusta svoje znanje ponudil tudi zainteresirani ja...
Koncert Belcanto z žalostno Mater Božjo

Koncert Belcanto z žalostno Mater Božjo

Marijan Zlobec, 2. avgust ― V seriji komornih koncertov na 66. Ljubljana Festivalu smo sinoči v skoraj povsem polni Narodni galeriji, v oni slavnostni stari dvorani, kjer so sedaj na ogled samo še dela tujih mojstrov, poslušali koncert Belcanto Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije s kar štirimi gosti. Že lani sem zapisal, da orkester igra precej ali celo bistveno bolje, […]

V Veliki Britaniji prva retrospektiva umetnice Cindy Sherman

Misli, 2. avgust ― V Narodni galeriji portretov bo prihodnje leto na ogled prva britanska retrospektiva, posvečena ameriški umetnici Cindy Sherman, ki slovi po tem, da se je skozi kariero prelevila v številne like - od dekleta iz sosednje hiše preko zvezdnice do republikanske ženske. Postavitev bo predvidoma vključevala okoli 180 njenih del, navaja britanski BBC.
<mark>Narodna</mark> <mark>galerija</mark> na Jakopičevem sprehajališču

Narodna galerija na Jakopičevem sprehajališču

Marijan Zlobec, 1. avgust ― Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli si boste od 4. avgusta do 4. novembra lahko ogledali fotografsko razstavo umetnin iz zbirke Narodne galerije. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti, še zlasti, če je v svojem neprekinjenem delovanju preživela več političnih sistemov in srečno prestala tudi vojne razmere. Jurij Šubic – Pred lovom, 1883 […]

FOTO DELAVNICA – KREATIVNA FOTOGRAFIJA Z UROŠEM ABRAMOM

Galerija Fotografija, 19. julij ― FOTO DELAVNICA – KREATIVNA FOTOGRAFIJA Z UROŠEM ABRAMOM 27. – 31. avgust 2018 Uroš Abram je priznan slovenski fotograf, ki je leta 2008 zaključil praško akademijo FAMU. Danes dela za tednik Mladina, kjer objave pospremi s svojimi fotografskimi portreti, med drugim leta 2017 razstavljenimi tudi v Narodni galeriji. Predmetnik Kreativna fotografija: Delavnica bo potekala od […] The post FOTO DELAVNICA – KREATIVNA FOTOGRAFIJA Z UROŠEM ABRAMOM appeared first on Galerija Fotografija.

V muzeju Hamburger Bahnhof v Berlinu instalacija Agnieszke Polska

Misli, 18. julij ― Poljska umetnica Agnieszka Polska, ki živi in ustvarja v Berlinu ter je lani dobila prestižno nemško nagrado Narodne galerije, bo jeseni razstavljala v muzeju sodobne umetnosti Hamburger Bahnhof. Predstavila bo novo večkanalno video instalacijo, pod naslovom Možgani demona jo bodo odprli 27. septembra in bo na ogled do 3. marca 2019.

V Edinburghu odprli retrospektivo kolorista Emila Noldeja

Misli, 17. julij ― V Škotski narodni galeriji moderne umetnosti v Edinburghu je na ogled velika razstava del pionirja nemškega ekspresionizma Emila Noldeja z naslovom Barva je življenje. Gre za najobsežnejšo razstavo, posvečeno temu umetniku v Veliki Britaniji v zadnjih dveh desetletjih in šele drugo razstavo njegovih del na Škotskem. Na ogled bo do 21. oktobra.

Narodna galerija bo dobila nova kipa

OUTSIDER, 13. julij ― V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana naročila in postavila toliko novih javnih plastik in spomenikov, da je več kot nadoknadila »spomeniški manko« preteklih desetletij. Pravzaprav je bila sprememba tako radikalna, da je spodbudila tudi kritike, ki mestni oblasti očitajo, da gre pri spomeniški inflaciji predvsem za ad hoc okraševanje očiščenega in za turiste prenovljenega…
Tiha revolucionarka: Ivana Kobilca

Tiha revolucionarka: Ivana Kobilca

Mladina, 6. julij ― Ob stoletnici Narodne galerije so postavili na ogled razstavo Ivane Kobilce (1861–1926), slikarke, katere dela so med obiskovalci galerije najbolj priljubljena. Razstavljenih je 140 del, med njimi so nekatera, pridobljena iz zasebnih zbirk in tujine, na ogled prvič. Kakšna ženska je bila Ivana Kobilca, ki se je že v času življenja v neprizanesljivem 19.
še novic