Dediščina leta 1989 za oporečništvo danes

Razpotja, 7. junij ― Viktor Orbán. Hősök tere, 16.6.1989, Foto: Tóth István Csaba (MTI) Barbara J. Falk Leto 1989 lahko razumemo bodisi kot sinonim za agendo nenehnega raziskovanja, zakaj in kako so se dogodki tistega leta zgodili, kakor so se, kot tudi za niz zgodovinskih naukov in dediščin za organiziranje družbenih gibanj in aktivizma, zlasti proti avtoritarnim režimom. Ko rečemo, da ima oporečništvo »agendo« in »dediščino«, mislimo na dve različni zadevi. »Agenda« namiguje na bodočo uporabnost, medtem ko »dediščina« napotuje k ponovnemu preizpraševanju preteklosti. Pri tem ne gre le za pogled na preteklost kot preteklost (takšno, kot smo jo tedaj videli), temveč je vsaj toliko pomembno, kako smo svoje pripovedi o preteklosti spremenili skozi prizmo sedanjosti.

“Izven naših moči”

Borštnikovo srečanje, 6. april ― Delovni center za umetniško raziskavo, kreacijo, rezidenco in edukacijo Krušče, ki ga umetniško vodita režiser Tomi Janežič ter plesalka in koreografinja Katja Legin, vzpostavlja platformo za afirmacijo različnih ustvarjalnih procesov. Aprila pričenjajo z nizom spletnih srečanj "Izven naših moči", ki se bodo osredotočala na oblikovanje prostora in ustvarjanje gledališke scenografije. Proces dela bo vodil uveljavljeni scenograf Branko Hojnik, ki pri oblikovanju scenografije izvirno vključuje likovna sredstva, pri tem pa ga največkrat zanima prostor same uprizoritve, preizpraševanje njegovih kontekstov in ukvarjanje z vlogo publike v njem. Delavnico sestavlja pet intenzivnih vajeniških druženj, v katerih lahko ob aktivni udeležbi med drugim prisostvujete pripravljalni fazi v ustvarjalnemu procesu Branka Hojnika z režiserjem Tomijem Janežičem in že uveljavljeno umetniško ekipo, ki jo sestavljajo še Marina Sremac, Katja Legin, Tjaša Črnigoj ter Nina Rajić Kranjac. Delavnice bodo potekale preko spletne platforme Zoom: · 14.4.2020 ob 21:00 uvodno srečanje / predstavitev projekta in teksta  · 17.4.2020, 21.4.2020, 24.4.2020, 28.4.2020 delavnice · 30.4.2020 povzetek Delavnice so namenjene ustvarjalcem, ki želijo pridobiti nova znanja na področju scenografije. Rok za prijavo je do 12. aprila 2020. Pošljite kratko motivacijsko pismo z dosedanjimi izkušnjami na razpisanem področju na e-naslov: krusce@gmail.com. Število mest je omejeno.
Komuna kulture

Komuna kulture

Radio Študent, 5. marec ― Pozdravljeni v četrtkovih Kulturnih novicah. Na današnji dan se pričenja 21. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. V jedru festivala je preizpraševanje položaja žensk v svetu umetnosti, politike in vsakdanjega življenja, s čimer želi odpirati prostor za druženje in svobodno izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju.

»Naj nas zavest opogumlja za vseprisotnost kulture«

Kamnik.info, 8. februar ― Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je na predvečer 8. februarja napolnila veliko dvorano Doma kulture Kamnik. Razmišljanje o kulturi nas hitro privede do dejstva, da govorimo o nadvse širokem pojmu, obenem pa imajo ljudje nanj različne poglede, saj ga vsak razume in dojema nekoliko drugače. Skozi kulturni program so ustvarjalci preizpraševali in hkrati raziskovali ... Prispevek »Naj nas zavest opogumlja za vseprisotnost kulture« je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik Info.
APOKALIPSA 2020

APOKALIPSA 2020

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. februar ― Apokalipsa 2020 je naslov skupinske razstave, postavljene v galeriji Equrna. Gre za kurirano, tematsko spodbujeno slikarsko razstavo z večino del iz leta 2019. Razstavljena dela izvorno ne vsebujejo apokaliptičnih tendenc in niso bila ustvarjena s to idejo, vendar nam v perspektivi naslova ter v tokratnem izboru in postavitvi ponujajo novo priložnost interpretacije. Tem umetninam je (kot vsaki zanimivi umetnini) imanentna večplastnost, komplekstnost, to, kar vidimo, ni nikoli dokončno in zato odpira vedno nove možnosti opazovanja. Razstava je zastavljena v duhu preizpraševanja izpostavljenosti posameznika in celotnega človeštva prihodnosti. Beremo jo lahko povsem narativno, kot bi inscenirali, doživljali različne stopnje, različne trenutke apokalipse v časovnem obdobju pred, med in po apokaliptičnem dogodku: od trenutnega življenja civilizacije do spopada, krika, oklepanja zadnje bilke, do izbruha, do iskanja načina, kako živeti po takem dogodku, iskanja novih planetov, vesoljskega potovanja, abstraktnih form, frekvenc, ki niso s tega sveta... V slikarskem smislu pa se na razstavi odpira vprašanje, kaj se dogaja z odnosom subjekt – objekt oziroma ali se subjekt umika iz prvega plana slikarstva oziroma nastopa samo še kot (Fickov) poslednji samuraj, etnografski element, ki odhaja in naznanja konec antropocentričnega dojemanja sveta in slikarstva ter se umika nečemu novemu, kar ni (več) ne človek ne narava. Razstavljena dela povezuje ideja sedanjosti, ki se nahaja v prehodnem, tranzitnem času, kjer ni novega leta kot jasne časovne ločnice; sedanjosti, ki je del procesa in sprememb, ki prihajajo, se že dogajajo in napovedujejo nova razmerja in nove ureditve. Človek (subjekt) ni več osnovni motiv oziroma predmet raziskovanja ali zanimanja. Soočenje današnjega človeka s temi novimi razmerami deluje apokaliptično.

V Equrna slikarska razstava Apokalipsa 2020

Misli, 8. januar ― V galeriji Equrna je na ogled skupinska razstava Apokalipsa 2020. Postavitev, ki večinoma združuje dela iz leta 2019, je zastavljena v duhu preizpraševanja izpostavljenosti posameznika in celotnega človeštva prihodnosti, piše na spletni strani galerije. Na ogled bo do konca meseca.
Heroj 3.0 – Več kot besede

Heroj 3.0 – Več kot besede

Koridor, 5. januar ― Če sta se leto nazaj predstavila kot Heroja v svoji najvišji obliki v Predstavi vseh predstav, sta zdaj Heroja v preizpraševanju oblike. The post Heroj 3.0 – Več kot besede appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
KRISTINA ERŽEN, TEJA MIHOLIČ,TILYEN MUCIK, LUCIJA ROSC: ŽIVLJENJA REČI

KRISTINA ERŽEN, TEJA MIHOLIČ,TILYEN MUCIK, LUCIJA ROSC: ŽIVLJENJA REČI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. avgust 2019 ― Kristina Eržen, Teja Miholič, Tilyen Mucik, Lucija Rosc: ŽIVLJENJA REČI Fotografija se je skozi zgodovino aktivno ukvarjala z vlogo predmeta kot samostojnega upodobljenca in v prvih desetletjih prejšnjega stoletja je bila njegova avtonomnost vzpostavljena. S trudom gibanja »nove stvarnosti«, ki je v 20. in 30. letih v različnih variacijah nastopala v okviru nemške, francoske in celo slovenske fotografske dejavnosti, je predmet zaživel v novih izrezih, nenavadnih kompozicijah in tehnološko iznajdljivih rešitvah. A če je predmet nekoč služil predvsem tehničnemu razvoju fotografskih študij in velikokrat predstavljal le podlago za študijo luči, postavitve in optičnih učinkov, danes v tem smislu opazujemo svojevrsten preobrat: predmet je zdaj dobesedni protagonist fotografije, z lastno zgodbo in življenjem, ki je skozi objektiv predstavljeno v različnih, kompleksnejših kontekstih. Predmet v smislu tihožitne kompozicije je skozi čas ostal prisoten v motiviki umetnikov in nastopa tudi v sodobni fotografiji. Fotografom nudi možnosti za razvoj tehnično dovršenih motivov v studiu, ki danes presegajo fotografsko podobo in jo združujejo s slikarstvom, kiparstvom, videom ali instalacijo. Predmet kot subjekt fotografije v sodobnosti ne funkcionira več kot zgolj označevalec realnega ali nadrealnega, pač pa obrne svoj fokus na potenciale upodobitve, njihove izmenljivosti in reinterpretacijo realnosti z vidika kritične misli. Medij fotografije je začel v 20. stoletju radikalno preizpraševati samega sebe. Trivialnost in minljivost stvari v potrošniškem svetu sta v fotografiji lahko potencirani skozi uporabo številnih medijev v enem delu ali pa se odraža v vrnitvi barve, izboru »nefotogeničnih« in neklasičnih predmetov ter zasičenosti fotografske podobe.[1] Razstava skozi izbor štirih avtoric poskuša raziskati, kam lahko umestimo motiv fotografskega predmeta v današnjem času in prostoru. Mlade, neuveljavljene fotografinje danes raziskujejo predmet na samosvoje načine in ga reflektiraj
Na ulicah res dogaja

Na ulicah res dogaja

Radio Študent, 2. julij 2019 ― Pozdravljeni. Danes se v Ljubljani začenja prvi Street art festival, ki bo z današnjim simpozijem v organizaciji projekta Alternative Ljubljana, ki deluje v okviru Inštituta za urbana vprašanja, teoretsko-zgodovinsko opredeljeval oziroma politično preizpraševal ulično umetnost s fokusom na grafitih.

Jure Vuga: Kelih, ki ogroža krzno

Sodobnost, 3. junij 2019 ― Kelih, ki ogroža krzno   Vznik metafore najprej doživim kot trenuten preblisk, ko se po obdobju preizpraševanja nepričakovano zaiskri odgovor, izražen v jeziku nekonceptualne inteligence, torej v obliki podobe, ki je presežna, ki »kaže čezse«. Šele nato postane metafora tudi…
MITO GEGIČ: ANGELI V REVIRJU

MITO GEGIČ: ANGELI V REVIRJU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. april 2019 ― Mito Gegič je vizualni umetnik mlajše generacije. Odraščal je v družini, v kateri so bili lovci že njegov ded in številni drugi sorodniki. Tako je zgodaj spoznal lovski način življenja, lovske aktivnosti in navade. Lovstvo obravnava tako s stališča lovcev, ki skrbijo za živali in naravo ter vzpostavljajo porušeno ravnotežje živalskih vrst, pa tudi s stališča varuhov narave in živali, ki v lovstvu vidijo nesmiselno ubijanje živali in namerno rušenje naravnega ravnovesja. Slika lovske motive pa tudi ranjene, ubite in mrtve živali ter tako opozarja na pomanjkanje pietetnega odnosa do njih in izraža svoje nestrinjanje z nepotrebnim objestnim poškodovanjem in pobijanjem živali. Doda tudi kritični pogled na sodobno družbeno dogajanje, ki zaradi vsesplošnega vpliva vodi v egoizem, ta pa potiska posameznike v vse večjo krizo in osebne stiske. Njegove slike so lahko medij za preizpraševanje našega lastnega odnosa do ubitih živali in do ubijanja, do družinske, lokalne, nacionalne tradicije, tudi lovske, navsezadnje tudi za razmislek o našem odnosu do okolja in smrti. Dela drugih – neslikarskih – likovnih zvrsti se vsebinsko nekoliko oddaljujejo od kritike lova, lovstva in ubijanja živali ter se vse bolj nanašajo na sodobni čas. Izpostavlja moralne in etične vidike. Kljub temu da v njih skoraj vedno uporabi dele mrtvih živali in rogovje, pa so vse bolj družbenokritična, pogosto posegajo tudi na medosebne, medčloveške in družbene odnose. Zaznamuje jih kritičen pogled na sodobno družbeno dogajanje, na krizo in stiske, ki jih ta prinaša tako posamezniku kot širši družbi, na osebne stiske, strah, negotovost, osamljenost, otopelost, pomanjkanje solidarnosti, množičnost, na osebne značilnosti posameznikov in odnose med množicami drugačnih ali različnih, na vse večji egoizem, nestrpnost, pomanjkanje sočutja …, kar posameznika lahko potisne v osebno stisko. V izražanju svoje kritike je čedalje bolj natančen. Mito Gegič v galeriji Krško predstavlja večinoma objektna in slikarska dela,
še novic