Čas za slovenščino, 28. avgust 2014 ― Ni besed, da bi lahko opisal v celoti ta dva tedna na M.P.Š.-ju (Mladinski poletni šoli slovenskega jezika) v Ljubljani. Menim, da je bilo to ena izmed najlepših izkušenj, kar sem jih kdaj doživel v svojem mladem življenju. Poletne šole so res nepozabne, kajti ko se jih udeležuješ, spoznaš ljudi z različnih koncev sveta in tako prideš v stik z njihovimi kulturami, ki so včasih podobnejše, drugič pa se razlikujejo od tvoje.  Vendar sem v Ljubljani čutil, da je M.P.Š. drugačna od poletnih šol angleščine, nemščine, španščine ali francoščine, ki jih udeleženci obiskujejo samo, da bi se izboljšali pri tujem jeziku. V Ljubljani je bilo različno, kajti udeleženci niso prišli le, da bi utrjevali slovenski jezik, ampak tudi, da bi bolje spoznali domovino svojih dedov, prednikov oziroma da bi se vrnili k svojim koreninam. Obisk Slovenije jim ni pomenil le obisk tuje države, temveč tudi drugega doma. Dnevi so bili res naporni na M.P.Š.-ju, saj smo od ponedeljka do petka v jutranjih urah sedeli za šolskimi klopmi. Popoldne pa nas je čakal pestri spremljevalni program (ogled ljubljanskega mestnega središča, popoldan v bazenu Atlantis, ki smo se ga vsi veseli, pohod na Šmarno goro, ki nas ni preveč navdušila etc.). Večerjam so sledile tudi raznovrstne dejavnosti (impro-gledališki večer, M.P.Š. ima talent itd.). Ves vikend smo bili zasedeni s celodnevnima izletoma, in sicer: v soboto smo si ogledali Velenje z okolico in Škofjaloko, nedeljski izlet pa je bil posvečen Gorenjski (predvsem Bledu). Lekcije v razredu so bile zelo zanimive, ker smo zraven slovnice in teoretičnega učenja slovenščine dosti vadili konverzacijo, tako da smo debatirali o aktualnih temah (2000. obletnici od ustanovitve Emone, Svetovnem nogometnem prvenstvu). To je bilo res dobro, ker smo se po zaslugi debat takoj začeli pogovarjati med sabo, se bolje spoznali in se na tak način takoj spoprijatelji. Lektorju je v razredu uspelo ustvarjati prijetno, družabno, prijatelj

Simboli polpretekle zgodovine, 30. julij 2014 ― Lokacija: Slovenija; Šentvid pri Stični Avtor: Ni podatka. Opis: Spomenik, odkrit 25. junija 1970, je posvečen padlim borcem NOB, aktivistom OF in žrtvam fašističnega nasilja iz Šentvida in okolice. Na ozelenjeni površini, obdani s kamnitimi robniki, je postavljen visok kvader iz sivega podpeškega kamna z zglajeno sprednjo ploskvijo z napisom: »Domovina je ena, nam vsem dodeljena, bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se dviga v življenje, ko pade v smrt.« Spomenik stoji pod pokopališkim zidom, ob stopnišču k cerkvi svetega Vida. Sredi meseca julija 1941 je bil v Štojovem lazu pri zaselku Griže sestanek prvih organizatorjev OF iz šentviškega okoliša. Še istega meseca so le-ti organizirali terenske odbore, meseca decembra 1941 pa oblikovali rajonski odbor OF Šentvid, ki ga je vodil Franc Zupančič, sicer tudi član okrožnega odbora OF Stična. Ustanovljeni so bili terenski odbori OF v Pristavlji vasi, Petrušnji vasi, na Farškem kalu, Radohovi vasi in nato še v Pecah, Glogovici, Šentpavlu, Č

Simboli polpretekle zgodovine, 14. julij 2014 ― Lokacija: Krka Avtor: Ni podatka. Opis: Bronast doprsni kip Ivana Žana Hrovata (1921-1970), narodnega heroja in soorganizatorja narodnoosvobodilnega gibanja na Krki je nameščen na nizek dvodelni podstavek iz naravnega kamna s kovinskim napisom; odkrit je bil leta 1975. Kip je pritrjen ob steno, desno od glavnega vhoda stavbe Krka 1a, nekdanja tovarna modne konfekcije Kroj, sedaj Podružnična osnovna šola Krka s telovadnico). Žan, sin slovenskih izseljencev v ZDA, se je rodil 7. januarja 1915 v Clevelandu. Ko je oče prihranil nekaj denarja, se je leta 1921 vrnil v domovino in se z družino naselil v Krški vasi na mali kmetiji. Žan je obiskoval osnovno šolo na Krki in tam zaključil pet razredov. Kmalu se je zaposlil kot gozdni delavec in tesar. Kasneje je postal gozdni manipulant na Krki. Tu je prišel v stik z naprednimi delavci in spoznal boj delavskega in narodnega gibanja. Bil je med prvimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na Krki. Maja 1942 je kot komandir odpeljal z območja