Radio Študent, 25. januar 2017 ― Ali lahko o folklori, o ljudskem plesu, o narodnozabavni glasbi govorimo brez predsodkov? Ljudske umetnosti so nekakšen globinski jezik kulture, in nič ne zbuja med ljudmi bolj prvinsko čustvenih refleksov kot potankosti in modulacije v njihovem jeziku. Kakšen je odnos med normo in napako, med zapuščino in novatorstvom, med potrjevanjem tradicije in problematiziranjem tradicije? Glasbeno-plesno predstavo Sisijini sinovi Simona Mayerja, ki danes ob 20h gostuje v centru kulture Španski borci, lahko bržkone postavimo na novatorski pol te binarne opozicije. Po besedah avtorja je odnos predstave do avstrijske oz. alpske glasbeno-plesne tradicije ukoreninjen v pristni osebni izkušnji, obenem pa prenesen v najširši globalni kontekst, ki sega od tanga do Bollywooda: *Izjava Tudi v naslovu predstave je vidna napetost med tradicijo in določeno obliko sodobne progresivnosti. Naslov “Sisijini sinovi” se nanaša po eni strani na Elizabeto “Sisi” Bavarsko, ženo avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. in s tem na bleščečo konservativno idilo izgubljene zlate dobe. Po drugi strani pa ime Sisi spominja na žaljiv angleški izraz za nemožatega moškega. Mayer nam je podrobneje razložil pomen te besedne igre: *Izjava V Teatru šentviškem za kulturni praznik 8. februarja prav tako pripravljajo projekt, povezan z ljudsko oz. v tem primeru narodnozabavno glasbeno tradicijo, ki pa do slednje pristopa drugače, morda bolj neposredno od Simona Mayerja. Gre za predstavo En godec nam gode o življenju in delu slavnega glasbenika Lojzeta Slaka v režiji Braneta Kopača. Kot nam je razložil g. Kopač, v predstavi ne gre za preizpraševanje postavk slovenske narodne in narodnozabavne glasbe, temveč za poklon njenim tradicijam ter mestu, ki ga v njih zavzema Lojze Slak: *Izjava   Kulturne novice je pripravil Aljaž Glaser.  

SEM, 20. oktober 2016 ― Sporočilo za javnost 20. oktober 2016 Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem za proučevanje evropskega spomina, Univerzo v Perpignanu, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Widad Tamimi ter Vesno Bukovec, avtoricama projekta Begunec_ka sem, organizira v sredo, 26. oktobra 2016, ob 14.00 multimedijski dogodek Evropski spomin v nastajanju. Prek videa bo prikazan tudi projekt Kurdska zgodba med Sirijo, Irakom, Turčijo in Grčijo umetnika begunca Kawakawe. Dogodek je prispevek k sodelovanju evropskih umetnikov in umetnic pri vračanju Evrope k humanističnim tradicijam in izobraževanju za humano prihodnost.  Odprtje razstave spremlja delavnica, na kateri bosta avtorici z moderatorko prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat raziskovali vprašanja prihodnosti Evrope po begunski krizi, in preizpraševali vlogo umetnosti pri učenju novih generacij za strpno in humano družbo. Sledila bo okrogla, miza na kateri bosta mag. Ralf Čeplak Mencin in Mojca Račič predstavila vlogo Slovenskega etnografskega muzeja pri soočanju z begunsko krizo. Slovenski etnografski muzej si namreč v tem zgodovinskem prelomnem obdobju prizadeva v okviru svojega poslanstva obravnavati tudi aktualna družbena vprašanja. Med ta vprašanja sodi problematika migracij in beguncev, ki spreminjajo človeško in kulturno krajino Evrope in sveta. Tema Migracije in kulturne krajine je izbrana nosilna tema javnega programa SEM skozi leto 2016 oz. je bila z  različnimi muzejskimi akcijami izpostavljena že v prejšnjih letih,  npr. projekt štirih razstav Migracije (decembra 2015), program poučevanja slovenskega jezika, vodstev in delavnic, ki jih SEM prireja za čakajoče prosilce za azil v Sloveniji v letu 2016 in druge.  V tem kontekstu se je SEM septembra 2016 pridružil evropskemu konzorciju za preučevanje spomina. Leta 2014 je Filozofska fakulteta pristopila k mednarodnemu projektu EUROM, ki deluje pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) in ga vodi prof

Radio Študent, 13. september 2016 ― Mit lahko razumemo kot nekaj nespremenljivega, zunajzgodovinskega, nekaj, kar ne išče poroštva v ničemer. Nosi absolutno resnico in pripelje jo iz teme, globin univerzalnega. Kaj torej pomeni naslov Pripravljeni na spremembo: Nove politične mitologije in umetnosti, ki ga je nosila letošnja konferenca 19. festivala Mladi levi? Željo po grajenju novih političnih mitov ali enostavno preizpraševanje teh, ki so v odnosu s sodobnostjo označeni kot novi? Ker bi lahko mit razumeli tudi kot nekaj, kar se fiksira v samo politično ideologijo in daje strukturi trdnost, bi se lahko tudi vprašali, ali konferenca morda želi proizvajati novo ideologijo ali le govoriti o tej, v kateri smo? Sam naslov se zdi dvoumen, zato pa se je bilo treba konference udeležiti, da bi raziskali namene, ki se skrivajo za njim. Pripravljenost na spremembe se je odvijala 26. in 27. avgusta, otvoril pa jo je libanonski arhitekt Tony Chakar s predavanjem o tem, da si moramo priznati, da je umetnost vedno del sistema in kot taka ne more nikoli biti prav zares kritična. Je namreč del družbe in korenini v sami ideologiji, ki je s kritiko ne moremo preseči, saj se vedno že gibljemo v njej. Prav zato se poseganje po neznanem, gibanje na mejah teme izkaže za najbližjo rešitev. Iskanje mističnega, torej nečesa nerazumljivega, kar ne temelji na racionalnem premisleku. To je smer, v katero se moramo odpraviti, in to je smer, ki je na konferenci odprla vrata pogovorom, ki so v svoji misterioznosti prehitro zašli v newagerske diskusije. Prvi tak pogovor je nosil naslov Subakvatična zvočna krajina, v njem pa so sodelovali intermedijska umetnica Robertina Šebjanič, profesorica Victoria Vesna in fizik James K. Gimzewski, ki se ukvarjajo s povezavo znanosti in umetnosti ter opozarjajo na onesnaževanje našega planeta. Robertina Šebjanič je na primer snemala zvoke oceana in s tem prikazala, kako močno zvočno onesnaženje vpliva na morske živali. Poleg tega je s pomočjo visoke tehnologije izvedla performans z

Radio Študent, 9. september 2016 ― »Vsak angel je strašna, jaz tudi – čeprav ne zahtevam ne brezpogojne ljubezni ne popolne svobode; vseeno.« Tako je zapisano v pesmi Jeseni pesnice Anje Golob, ki jo bomo lahko slišali danes v Stari pošti Slovenskega mladinskega gledališča. Pesnica bo predstavila svojo novo, tretjo pesniško zbirko z naslovom Didaskalije k dihanju. Po delih V roki in Vesa v zgibi se tokrat ukvarja s paradoksom, kako pisati navodila za tako spontano početje, kot je preprosto dihanje. *Izjava Tretja pesniška zbirka bo tokrat izdana v samozaložbi. Pesnica, ki je v kulturnem prostoru s tem, da je zavrnila denarni del Jenkove nagrade, javnost že pozvala k premisleku o umetnosti v Sloveniji, je tokrat svojo pozicijo nadaljevala ravno preko samozaložništva. In kaj je hotela s tem sporočiti? *Izjava Kljub temu, da je slovenski kulturni prostor v izjemno slabem stanju, pa to ne ustavi njenega ustvarjalnega duha. Tako bo danes ob osmi uri prebrala vseh 35 novih pesmi, nato pa še podpisovala kupljene izvode. In morda bo Stara pošta uspela postati prostor za preizpraševanje situacije, v kateri se je znašla poezija. Prostost svobodnega duha se bo danes iskalo tudi na 23. obletnici AKC Metelkovo mesto, ki skuša ohranjati kraj raznolikega izražanja in ustvarjanja. V Galeriji Alkatraz bodo razstavljena dela Mitje Ficko z naslovom Stezica ozka, kot britev ostra, ob sedmih pa se bo v Jalli Jalli predvajalo izbore kratkih filmov iz Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina. Dogajanje se bo nadaljevalo z različnimi koncerti in dogodki. A kaj pomeni obletnica AKC Metelkova, kraja, ki je bil pred 23 leti zaskvotan in ki se je sedaj glede na čas, v katerem smo, verjetno dokaj spremenil. V kolikšni meri gre še vedno za svobodno avtonomno cono in kako se razlikuje od drugih institucij, nam pove Andrej Pavlišič. *Izjava In kaj je Metelkova predstavljala pred 23. leti in kaj se z njo dogaja zdaj? *Izjava Andrej Pavlišič poudari, da je treba odpreti vprašanja, s katerim