Moment z Abonmajem stopa v novo ustvarjalno obdobje

Misli, 29. april 2018 ― KUD Moment je pred dnevi s prvo premiero tretje gledališke sezone vstopil v novo ustvarjalno obdobje, po novem podprto tudi s financiranjem s strani države. Začeli so s prvo epizodo dvoletnega avtorskega projekta Abonma, ki bo preizpraševal ustaljene navade in načine gledališkega dela ter stopanja občinstva v dialog z ustvarjalci.
V Mini teatru danes začetek festivala Hiša strpnosti

V Mini teatru danes začetek festivala Hiša strpnosti

Misli, 18. marec 2018 ― V Mini teatru se bo z nemškim filmom Nevidni danes začel festival Hiša strpnosti. Prek filmskih projekcij, izobraževalnih juter za mlade, razstave, gledališke predstave, predavanja in pogovorov bo do 23. marca preizpraševal nestrpnosti. Del programa poteka tudi v Mariboru, kjer sta se preddogodka zvrstila že v petek in soboto.
Več strpnosti in sprejemanja

Več strpnosti in sprejemanja

Mladina, 14. marec 2018 ― Mini teater in Judovski kulturni center bosta v Ljubljani med 18. in 23. marcem že četrto leto zapored pripravila Festival Hiša strpnosti, ki bo letos preizpraševal nestrpnost. Tokratni festival se bo osredotočil na vzpon desničarskih strank in vlad v Evropi in drugod, na rasizem in antisemitizem, diskriminacijo, ki temelji na narodnosti, socialnem statusu in spolu, ki so se okrepili vsepovsod.
S strpnostjo proti rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji

S strpnostjo proti rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji

Mladina, 14. marec 2018 ― Mini teater in Judovski kulturni center bosta v Ljubljani med 18. in 23. marcem že četrto leto zapored pripravila Festival Hiša strpnosti, ki bo letos preizpraševal nestrpnost. Tokratni festival se bo osredotočil na vzpon desničarskih strank in vlad v Evropi in drugod, na rasizem in antisemitizem, diskriminacijo, ki temelji na narodnosti, socialnem statusu in spolu oziroma o problematikah, ki so se razpasle domala...

Izmikanje užitka

Performans (Nenad Jelesijević), 18. december 2017 ― Simona Hamer: Pošasti. Režija: Vito Taufer. Slovensko mladinsko gledališče, zgornja dvorana, premiera, 15. dec. 2017.   Kako se lotiti preizpraševanja pošastnega v človeku in kako to na oder postaviti v neki abstrahirani obliki? Zdi se mi, da sta se režiser Vito Taufer in dramaturginja Simona Hamer veliko ukvarjala prav s tema vprašanjema. Izhodišče prve uprizoritve […]
MATJAŽ POČIVAVŠEK: sine cera. cum cera

MATJAŽ POČIVAVŠEK: sine cera. cum cera

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. december 2017 ― Matjaž Počivavšek, kipar izjemne metjejske prefinjenosti in posebnega umetniškega izraza, ki temelji predvsem na njegovem odnosu do materije, pa naj bo to bron, granit, srebro, ebenovina ali pa navidezno nekiparski material - vosek, na razstavi v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt predstavlja dela, nastala v zadnjih desetih letih. Počivavškove skulpture so diskretne, niso glasne, ne napadajo, ne želijo zavladati ne prostoru ne nam; v svojo avro pritegnejo opazovalca z raznovrstnostjo izdelave in imaginativnostjo umetniške ustvarjalnosti. Tu zaslutimo umetnikovo željo po spajanju različnih svojstev materiala – mehkobe vlitega srebra ali brona in trdote ebenovine ali granita. V najnovejših delih se kot Počivavškov ideal kaže skulptura, ustvarjena brez intervencije človeške roke – acheiropoieton. Pri uresničevanju te ideje si pomaga z voskom, ki ga uporablja, ne kot bi pričakovali, kakor samostojen material za modeliranje ali vlivanje brona, ampak zato, da z uvajanjem tega novega materiala nadaljuje preizpraševanje in problematiziranje odnosov med različnimi materiali - tu med voskom in železom. Skulpture postajajo monumentalne, nastajajo monoliti skoraj prvinskega pomena in moči. In prav v teh premikih, kot tudi v procesu spajanja železa in voska, čeprav se to sliši paradoksalno, uvaja Počivavšek proces "nadzorovane naključnosti". Z nadzorovanim vlivanjem voska na železo, ki se s svojo teksturo in barvo zlije z železno podlago, se ustvarjajo novi odnosi med materiali, med mehkim, voljnim voskom in trdo železno osnovo. Ta odnos med trajnostjo železa in začasnostjo, krhkostjo in voljnostjo voska, je prav gotovo svojevrstni yin in yang. Ime razstave sine cera. cum cera ( brez voska. z voskom) očitno kaže umetnikovo zanimanje za historično, duhovno in metaforično. Iz latinskega izraza sincerum namreč v mnogih evropskih jezikih izvirajo besede, ki označujejo pojem iskrenosti in njegove sopomenke. Po ljudski etimologiji naj bi izviral iz oznake za neprikrito, torej nepov
MATJAŽ POČIVAVŠEK: SINE CERA. CUM CERA

MATJAŽ POČIVAVŠEK: SINE CERA. CUM CERA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. november 2017 ― Matjaž Počivavšek, kipar posebnega umetniškega izraza, na razstavi v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt predstavlja dela iz plemenitih kovin, ebanovine, železa, brona in granita, kakor tudi iz novega, tradicionalno ne kiparskega materiala - voska. Počivavškov ideal je vedno bila skulptura, ustvarjena brez intervencije človeške roke – acheiropoieton. Ko v procesu izdelave železnih monolitov vliva vosek, ga ne uporablja, kot bi pričakovali, se pravi kot samostojen material za modeliranje ali vlivanje brona, ampak z uvajanjem novega materijala nadaljuje preizpraševanje in problematiziranje odnosov različnih materialov - voska in železa. Poleg tega se spreminja tudi oblika - skulpture postajajo monumentalne, nastajajo monoliti skoraj starodavnega pomena in moči. In prav v teh premikih, kot tudi v procesu spajanja železa in voska, čeprav se to sliši paradoksalno, uvaja Počivavšek proces "nadzorovane naključnosti." S pomočjo nadzorovanega vlivanja voska na železo, se ta s svojo teksturo in barvo zlije z železno podlago. Tako se ustvarijo novi odnosi med materiali; med mehkim, voljnim voskom in trdo železno osnovo. Ta odnos med trajnostjo železa in začasnostjo, krhkostjo in voljnostjo voska, je prav gotovo svojevrstni Jin in Jang" Ime razstave Sine Cera. Cum Cera ( Brez voska. Z voskom) je jasen pokazatelj umetnikove nagnjenosti k historičnemu, duhovnemu in metaforičnemu, saj sine cera označuje to kar je nezakrito, kar ni prevlečeno z voskom - brez posredovanja roke. MIroslav Gašparović

V MGLC pregledna razstava Borisa Jesiha

Misli, 30. november 2017 ― V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) bodo odprli pregledno razstavo Borisa Jesiha. Njegova dela po besedah kustosinje Brede Škrjanec nastajajo med klasično modernistično in postmodernistično tradicijo z nagnjenjem do figuralike, ki je ni neposredno posnemal, temveč jo je razvijal in preizpraševal v odnosu do aktualnih umetnostnih smernic.

Mestna galerija Ljubljana med utopijo in distopijo

MGML, 3. oktober 2017 ― V Mestni galeriji Ljubljana se na razstavi Utopija /Distopija: arhitektura, mesto, teritorij predstavljajo avtorji, ki so v preteklih šestih letih sodelovali v rezidenčnem in galerijskem programu KC Tobačna 001. Kot je zapisala kustosinja razstave Alenka Trebušak, nekatere umetnike zanimajo razmerja moči, ki se kažejo v tematiziranju meje med javnim in zasebnim ali v preizpraševanju zakonov, pravil in prepovedi. Drugi premlevajo evropsko realnost, torej čas, ki ga zaznamuje odstranjevanje nekdanjih obeležij in kontrole na državnih mejah, pri čemer ne moremo zanemariti dejstva, da meje še vedno obstajajo, sistematični nadzor pa se zgolj prestavlja na zunanje schengenske meje.
32. GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA / THE 32ND BIENNIAL OF GRAPHIC ARTS LJUBLJANA

32. GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA / THE 32ND BIENNIAL OF GRAPHIC ARTS LJUBLJANA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. avgust 2017 ― 32. izdaja grafičnega bienala v sodelovanju in koprodukciji s številnimi partnerji ponovno prinaša obsežen sklop razstav in dogodkov. Izbor umetnikov za osrednjo bienalsko razstavo z naslovom Kriterij rojstva, ki je na ogled v MGLC (Grad Tivoli) in v ravnokar prenovljeni stavbi Švicarije, je tokrat sledil zanimivemu eksperimentu. Šlo je za preprost mehanizem: prejemniki velike nagrade z zadnjih petih bienalov – Jeon Joonho (2007), Justseeds (2009), Regina José Galindo (2011), María Elena González (2013) in Ištvan Išt Huzjan (2015) – so bili povabljeni, naj predlagajo po enega umetnika, ki bo sodeloval na tokratnem dogodku; ti so bili nato povabljeni, naj imenujejo naslednjih pet sodelujočih umetnikov. Proces je obsegal še pet krogov in na koncu 32. bienale oskrbel z imeni najmanj tridesetih sodelujočih umetnikov. S tem je postavila 32. izdaja bienala za svojo izhodiščno točko transgresivni moment, ki meri na radikalno preoblikovanje – ne le vsebine dogodka, temveč tudi njegove strukture. To nakazuje že njegov naslov, Kriterij rojstva, ki namiguje na pesem modernističnega pesnika iz 20. stoletja Jureta Detele – pesem, ki je ponudila impulz za samorefleksijo, kakršne se je lotil bienale. Ali z drugimi besedami, celo kadar 32. grafični bienale zavrača okvir tematske razstave, izhaja iz pesmi, vendar take, ki razstavi ne ponuja vodilne teme, ampak s svojim radikalnim preizpraševanjem vseh polarnosti kliče po prelomu. Prelom, ki ga vpelje pesem Jureta Detele, odzvanja v rizomski strukturi letošnjega bienala, ki – brez osrednje figure kuratorja – namesto tega deluje kot entiteta, ki proizvaja samo sebe. Z izstopom iz območja ugodja, naj gre za tradicijo bienala ali pa uveljavljene protokole snovanja razstav sodobne umetnosti, Kriterij rojstva postavlja v ospredje raznovrstna razmerja – mnogoterost, ki nima enega samega, združevalnega koncepta, namesto tega pa obstaja kot nepretrgan tok pomenov in ponudi množico potencialnih povezav in interakcij med umetniškimi deli. The
Ištvan Išt Huzjan v Mestni galeriji

Ištvan Išt Huzjan v Mestni galeriji

ARS Likovni odmevi, 20. junij 2017 ― V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo z naslovom Mere predstavlja dobitnik Velike nagrade 31. grafičnega bienala Ištvan Išt Huzjan. Razstava je razdeljena v dva vsebinska sklopa – v prvem nadstropju so predstavljeni projekti, ki se nanašajo na potovanja v kontekstu umetnikovih preizpraševanj družbenega sistema, zgodovinsko relevantnih dejstev, geografskih danosti in odnosov med […]
Junij v Ljubljani

Junij v Ljubljani

Radio Študent, 12. junij 2017 ― Pozdravljeni v današnjih kulturnih novičkah. Danes smo za vas pripravili predstavitev dveh plesnih predstav, ki si jih lahko ogledate v Ljubljani, ter nekaj ostalih informacij, ki zaznamujejo današnji dan. Pa začnimo. Od 9. do 15. junija v okviru festivala Junij v Ljubljani poteka Teden za ples. V sklopu prireditve si boste danes lahko v Stari elektrarni ogledali plesno predstavo Maje Delak z naslovom Kaj če... Predstava naj bi preizpraševala negotovost in nestabilnost situacije, v katero je pahnjeno telo plesalke na odru.   V Plesnem teatru v Ljubljani si lahko ogledate tudi plesni triptih Posvetitev pomladi, ki je nastal kot kombinacija koreografij Maše Kagao Knez, Rosane Hribar in Jane Menger, ki nam je tudi povedala nekaj več o predstavi. Zanimalo nas je, v kakšnem soodnosu je predstava z istoimensko baletno mojstrovino Igorja Stravinskega: *Izjava Koreograf originalne baletne predstave Vaclav Nižinski naj bi pred predstavo svojim plesalcem rekel: »Plešite življenje kamnov in dreves ..., plešite tam, kjer ne boste našli živih bitij.« Kaj ste svojim plesalcem rekli vi? *Izjava Festival Junij v Ljubljani je danes postregel tudi z obeležitvijo 60-letnice kultne slikanice Muca Copatarica, nastale izpod peresa Ele Peroci, ilustrirala pa jo je Ančka Gošnik Godec. Popularna otroška knjižica pa ni edina, ki letos praznuje visok okrogli jubilej: letos je 90. rojstni dan praznovala tudi ilustratorka Ančka Gošnik Godec. V zahvalo za mnoge nepozabne ilustrirane like, med katerimi so tudi tri botre Lisičice, Mamka Bršljanka, koza Kunigunda in Lučka Regrat, je danes v knjigarni Konzorcij potekal pogovor z ilustratorko.   Končujemo z osmrtnico. V 81.-letu starosti je umrl televizijski in filmski režiser Rajko Ranfl. Med njegova odmevnejša dela spadajo filmi Ljubezen, zgodba, nastala po istoimenskem romanu Marjana Rožanca, ekranizacija zgodbe Branke Jurca o lepotah in zagatah mladega dekleta v delu Ko zorijo jagode ter film Živela svoboda.   Kultur
še novic