Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. december 2017 ― Matjaž Počivavšek, kipar izjemne metjejske prefinjenosti in posebnega umetniškega izraza, ki temelji predvsem na njegovem odnosu do materije, pa naj bo to bron, granit, srebro, ebenovina ali pa navidezno nekiparski material - vosek, na razstavi v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt predstavlja dela, nastala v zadnjih desetih letih. Počivavškove skulpture so diskretne, niso glasne, ne napadajo, ne želijo zavladati ne prostoru ne nam; v svojo avro pritegnejo opazovalca z raznovrstnostjo izdelave in imaginativnostjo umetniške ustvarjalnosti. Tu zaslutimo umetnikovo željo po spajanju različnih svojstev materiala – mehkobe vlitega srebra ali brona in trdote ebenovine ali granita. V najnovejših delih se kot Počivavškov ideal kaže skulptura, ustvarjena brez intervencije človeške roke – acheiropoieton. Pri uresničevanju te ideje si pomaga z voskom, ki ga uporablja, ne kot bi pričakovali, kakor samostojen material za modeliranje ali vlivanje brona, ampak zato, da z uvajanjem tega novega materiala nadaljuje preizpraševanje in problematiziranje odnosov med različnimi materiali - tu med voskom in železom. Skulpture postajajo monumentalne, nastajajo monoliti skoraj prvinskega pomena in moči. In prav v teh premikih, kot tudi v procesu spajanja železa in voska, čeprav se to sliši paradoksalno, uvaja Počivavšek proces "nadzorovane naključnosti". Z nadzorovanim vlivanjem voska na železo, ki se s svojo teksturo in barvo zlije z železno podlago, se ustvarjajo novi odnosi med materiali, med mehkim, voljnim voskom in trdo železno osnovo. Ta odnos med trajnostjo železa in začasnostjo, krhkostjo in voljnostjo voska, je prav gotovo svojevrstni yin in yang. Ime razstave sine cera. cum cera ( brez voska. z voskom) očitno kaže umetnikovo zanimanje za historično, duhovno in metaforično. Iz latinskega izraza sincerum namreč v mnogih evropskih jezikih izvirajo besede, ki označujejo pojem iskrenosti in njegove sopomenke. Po ljudski etimologiji naj bi izviral iz oznake za neprikrito, torej nepov

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. november 2017 ― Matjaž Počivavšek, kipar posebnega umetniškega izraza, na razstavi v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt predstavlja dela iz plemenitih kovin, ebanovine, železa, brona in granita, kakor tudi iz novega, tradicionalno ne kiparskega materiala - voska. Počivavškov ideal je vedno bila skulptura, ustvarjena brez intervencije človeške roke – acheiropoieton. Ko v procesu izdelave železnih monolitov vliva vosek, ga ne uporablja, kot bi pričakovali, se pravi kot samostojen material za modeliranje ali vlivanje brona, ampak z uvajanjem novega materijala nadaljuje preizpraševanje in problematiziranje odnosov različnih materialov - voska in železa. Poleg tega se spreminja tudi oblika - skulpture postajajo monumentalne, nastajajo monoliti skoraj starodavnega pomena in moči. In prav v teh premikih, kot tudi v procesu spajanja železa in voska, čeprav se to sliši paradoksalno, uvaja Počivavšek proces "nadzorovane naključnosti." S pomočjo nadzorovanega vlivanja voska na železo, se ta s svojo teksturo in barvo zlije z železno podlago. Tako se ustvarijo novi odnosi med materiali; med mehkim, voljnim voskom in trdo železno osnovo. Ta odnos med trajnostjo železa in začasnostjo, krhkostjo in voljnostjo voska, je prav gotovo svojevrstni Jin in Jang" Ime razstave Sine Cera. Cum Cera ( Brez voska. Z voskom) je jasen pokazatelj umetnikove nagnjenosti k historičnemu, duhovnemu in metaforičnemu, saj sine cera označuje to kar je nezakrito, kar ni prevlečeno z voskom - brez posredovanja roke. MIroslav Gašparović