Novice

zadetki za preizprašev

Brenčavke, 2. del: PREIZPRAŠEVATI

Kulturnik, 12. december 2018 ― V tokratnem postanku na časovnici brenčavk preizprašujemo brenčavko preizpraševanje. Povod za to je intervju z direktorico Kulturnega doma Nova Gorica Pavlo Jarc, ki pravi, da je »preizpraševanje« ena tistih, ki so ji ostale v spominu. Sogovornica ugotavlja, da so se nekatere brenčavke kar “ugnezdile v naš jezik”; preizpraševanje je ena takšnih. Z gotovostjo lahko rečemo, da se […]

Biti skupaj kot intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje

Kriterij.si, 22. november 2018 ― Biti skupaj kot intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje Maja Delak: Samo za danes Urednik Thu, 11/22/2018 - 16:38 Biti skupaj kot intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje Na premieri smo gledali predstavo, ki nima niti standardne premiere niti standardnih ponovitev, vseskozi smo namreč na njenih začetkih, le atmosfera in vsebinski poudarki se venomer vračajo. Predstava koreografinje Maje Delak s povednim naslovom Samo za danes namreč stopa na teritorij pogajanj in odločitev v realnem času predstave in se odpoveduje fiksnosti (ali) svojim reprezentacijam, spremenljivost pa vpisuje tudi skozi žreb prve podobe. Med občinstvom se je šušljalo, da smo bojda petkovi (premierni) in sobotni obiskovalci gledali dve povsem različni predstavi in zato je po svoje pisati skozi sito enega večera tvegano in nepravično. A za zdaj je to materialnost, skozi katero lahko mislimo naše srečanje. Pri tovrstnih zastavitvah bi bilo še najbolje, da bi se obiskovalci venomer vračali, preverjali razmerja med odrom in njimi ter pustili delovati različne materialnosti različnih noči in jih postavljati v razmerja. Teritorij neodvisnih nas v zadnjem času nagovarja zlasti skozi dve premisi. Najprej je to zahtevek po globoki zavezi gledalcev, da ustavimo svoje hipernačine gledanja in si ukrademo čas, s čimer se globlje zavežemo predstavi in njenim akterjem, pri tem pa se trajanje vpisuje kot kljubovanje načinom odjemanja vsebin in igranja življenja. Druga zaveza, ki s prvo ni nepovezana, je preizpraševanje soodvisnosti in odnosov, ki odpirajo vprašanje, kako, za vraga, biti skupaj. Pa najsi gre za intimna razmerja ali za semi-profesionalne odnose, ki spričo narave dela zapletejo vsakršen poskus jasnega razločevanja med delom in prostim časom, med sodelavci, prijatelji ter v mreži sodelovalno-prijateljskih razmerij preigravajo igro tovarištva in vrtičkarstva. Biti skupaj je zatorej intimno, družbeno, estetsko in politično vprašanje, ki je na terenu neodvisne sodobnoup
Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih

Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih

ARS Arsov forum, 22. oktober 2018 ― Neposredni prenos okrogle mize na Borštnikovem srečanju v organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Jure Novak, Tina Kosi, Katarina Klančnik Kocutar, Aleš Novak, Igor Samobor
O telesu in duši (Testről és lélekről)

O telesu in duši (Testről és lélekről)

Koridor, 16. oktober 2018 ― O telesu in duši je eden tistih filmov, ki ustvarijo svoj svet in svoja pravila, v katera je dvom upravičen, ne pa tudi utemeljen. Preizpraševanje verjetnosti, logike in sile, ki vodijo like, dogodke in zaplete, pa se tako konča s spoznanjem, da so absolutne in edine možne.   Endreja (Géza Morcsányi), finančnega direktorja v klavnici, že […] The post O telesu in duši (Testről és lélekről) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Iz prve vrste: Moment

Asociacija, 5. julij 2018 ― Moment deluje na polju uprizoritvene umetnosti, kjer združujejo zelo različne in raznolike žanre ter izrazne oblike. Moment deluje skozi nenehno preizkušanje in preizpraševanje, veliko pozornosti pa posvečajo tudi odnosu s publiko. Moment je že vrsto let član Asociacije, mi pa smo se pogovarjali s predsednikom društva Zoranom Petrovičem. Govorili smo o decentralizaciji, kulturno-politični situaciji na … Preberi več o Iz prve vrste: Moment

Sodobna ruska kultura – dr. Miha Javornik

Mestna knjižnica Ljubljana, 31. maj 2018 ― V zadnjem srečanju ob pregledu ruske kulturne zgodovine se bomo posvetil prvemu desetletju v 21. stoletju v Rusiji: to je čas, ko se ponovno krepi ruski nacionalizem, kar vodi v preizpraševanje nacionalne identitete.  V družbi in kulturi so v porastu teme, vezane na pravoslavje, zanjo pa je značilen tudi naraščajoči odklonilen odnos do vsega drugačnega, kar ni rusko. V literaturi se vzporedno ob postrealizmu pojavljajo primeri nove iskrenosti in zametki t.i. kliničnega realizma.
Letošnja Vilenica o statusu avtorja v materialnem vsakdanu

Letošnja Vilenica o statusu avtorja v materialnem vsakdanu

Misli, 30. maj 2018 ― Mednarodni literarni festival Vilenica bo septembra preizpraševal status avtorja v materialnem vsakdanu 21. stoletja. Organizatorja, Društvo slovenskih pisateljev in Kulturno društvo Vilenica iz Sežane, sta ga naslovila Pisati in preživeti ter nanj povabila 23 avtorjev iz 16 držav. Po oceni Lidije Dimkovske bo zanimiva primerjava med državami.

Jasmina Cibic: NADA

OUTSIDER, 29. maj 2018 ― Umetnica Jasmina Cibic je v domovini verjetno še vedno najbolj znana kot avtorica slovenskega paviljona na Beneškem umetniškem bienalu leta 2013. Pod naslovom »Za naše gospodarstvo in kulturo« je oblikovala nenavadno in eklektično preizpraševanje moči in forme, umetnosti in arhitekture, politike in estetike. V dialog je z mojstrsko izpiljeno nonšalanco združila arhitekta Vinka Glanza, jamskega…

Lokalne kulturne politike: Murska Sobota

Asociacija, 4. maj 2018 ― Skozi dosedanje odgovore v rubriki Lokalne kulturne politike se je izkazalo, da je tematika aktualna in relavantna za številne ustvarjalce, zato nadaljujemo s preizpraševanjem stanja kulturne politike v lokalnih okoljih. Tokrat smo odgovore iskali v Mestni občini Murska Sobota. V mestu prevladuje predvsem institucionalna kultura v obliki knjižnic, muzejev in različno dogajanje, ki se odvija … Preberi več o Lokalne kulturne politike: Murska Sobota
še novic