Kamra.si, 19. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. septembra 1917 je v Pulkavi (Avstrija) umrl Fran Maselj (nadimek Podlimbarski), slovenski častnik in pisatelj. Rodil se je 23. novembra 1852. Rodil se je srednjemu kmetu v Spodnjih Lokah pod Limbarsko goro (zato je kasneje izbral psevdonim Podlimbarski). Ljudsko šolo je obiskoval v Krašnji, gimnazijo pa v Ljubljani. Skozi šolska leta se je spopadal z velikimi gmotnimi težavami. Od doma je prejemal skromno pomoč, ki je komaj zadostovala za stanovanje. Za hrano in obleke je moral poskrbeti sam, zato je pozneje zapisal, da se mu vse življenje sanja o raztrganem obuvalu. Svoje slabo materialno stanje je zato poskusil izboljšati z inštrukcijami, vendar ga je zaradi tega doletela nesreča, ki je korenito spremenila njegovo življenje. Bil je po krivem obtožen, da je v prepovedanem razmerju z dekletom, ki ga je inštruiral. Čeprav je obtožba bila lažna, je bil Maselj izključen iz gimnazije. Ker je bil dovolj star, so ga 1872 poklicali k vojakom. Tri leta je služil v Mariboru, na Slovaškem in Moravskem. 

Kamra.si, 19. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. septembra 1851 se je v Trzinu rodil Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist. Umrl je 18. aprila 1941 v Ljubljani. Rodil se je v Trzinu, v družini s šestimi otroki. Oče Hribar je bil prekupčevalec s posestvi, zato se je morala družina večkrat seliti. V otroštvu je bil Ivan bolehen otrok, oboleval je za padavico. Njegova mati je bila zelo verna žena, zato je z otrokom romala k Svetemu Valentinu po pomoč in to naj bi naredilo konec njegovi božjasti. V šoli se je hitro učil in napredoval. Pri vpisu v nižjo gimnazijo je lahko preskočil prvi razred nižje gimnazije v Ljubljani. Med študijem se je težko prebijal, zato je inštruiral druge študente in prevajal razne tekste, tako si je zaslužil nekaj dodatnih goldinarjev.

Kamra.si, 18. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. septembra 1869 je v Celovcu umrl Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil. Rodil se je 19. decembra 1828 v Lešah pri Št. Jakobu v Rožu. Anton Janežič je začetno šolo obiskoval v Št. Jakobu, nato pa je šolanje nadaljeval na celovški normalki. Dokončal je gimnazijo in licej. Ko so leta 1848 uvedli v srednje šole slovenščino kot učni predmet, se je javil za učitelja slovenščine na gimnaziji v Celovcu. Sprejet je bil za začasnega gimnazijskega učitelja brez plače, saj ni imel ustrezne izobrazbe. Denar si je služil z učnimi tečaji za slovenski jezik za uradnike in pravnike. V letih 1850–53 se je dodatno ukvarjal še s prevajanjem deželnih zakonov in uradnih razglasov za Deželni zakonik in vladni list za Koroško kronovino. Njegova želja biti učitelj je bila tako močna, da je v poletnem semestru leta 1851 odšel na dunajsko vseučilišče, kjer je postal Miklošičev učenec. Leta 1854 je opravil izpit, s katerim je uradno postal profesor slovenskega, leto kasneje pa še nemškega jezika. Medtem je že postal profesor pripravnik za slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis na celovški realki. Ves čas je poučeval tudi na gimnaziji. Kmalu je zbolel, lotevati se ga je začela jetika in vedno bolj je slabel, zato je leta 1866 opustil poučevanje slovenščine na gimnaziji, v šolskem letu 1868/69 pa se je upokojil in umrl. Pokopali so ga v Celovcu, kjer je umrl, kasneje pa so ga prekopali v domačo župnijo v Št. Jakob.

Kamra.si, 17. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. september 1905, slovesna otvoritev Mestne dekliške šole, današnje III. OŠ Celje Dom III. osnovne šole Celje je markantna zgradba na Vodnikovi ulici 4, ki že več kot stoletje zaznamuje zgodovino Celja. Vzdrževano poslopje in urejena okolica prikrivata njeno resnično starost, ki jo sicer izdajata slog in način gradnje, značilna za pozno 19. in zgodnje 20. stoletje prejšnjega tisočletja. Začetek njene zgodovine sega v leto 1898, ko se je na pobudo komisije, zadolžene za izgradnjo novega šolskega poslopja, začelo načrtovanje gradnje. Leta 1903 je mestni občinski svet sklenil, da je Ulica ob jarku (danes Vodnikova ulica) najprimernejša lokacija za novo zgradbo. Celjski veljaki so novo šolo slovesno odprli 17. septembra 1905. 

Kamra.si, 17. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. september 1905, slovesna otvoritev dekliške ljudske in meščanske šole, današnje III. OŠ Celje Dom III. osnovne šole Celje je markantna zgradba na Vodnikovi ulici 4, ki že več kot stoletje zaznamuje zgodovino Celja. Vzdrževano poslopje in urejena okolica prikrivata njeno resnično starost, ki jo sicer izdajata slog in način gradnje, značilna za pozno 19. in zgodnje 20. stoletje prejšnjega tisočletja. Začetek njene zgodovine sega v leto 1898, ko se je na pobudo komisije, zadolžene za izgradnjo novega šolskega poslopja, začelo načrtovanje gradnje. Leta 1903 je mestni občinski svet sklenil, da je Ulica ob jarku (danes Vodnikova ulica) najprimernejša lokacija za novo zgradbo. Celjski veljaki so novo šolo slovesno odprli 17. septembra 1905.   

Kamra.si, 17. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. septembra 1890 se je v Zakojci pri Cerknem rodil France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik. Umrl je 17. septembra 1970 v Ljubljani.  Leta 1904 je v Bukovem opravil enorazredno ljudsko šolo, potem je šel v Kranj za trgovskega vajenca. Kmalu se je vrnil domov, saj ga je tovariš napeljal v krajo in potem izdal. Kasneje se je o tem izpovedal v povesti Tatič. Svojo prvo črtico Vstajenje je objavil leta 1906 v tržaški reviji Družinski prijatelj. Leta 1913 je maturiral na učiteljišču in nekaj časa poučeval na Cerkljanskem. Vse več je pisal s protivojno tematiko in bil zaradi tega tudi zaprt. Po 1. svetovni vojni ni več deloval kot učitelj, posvetil se je pisateljevanju in uredniškemu delu. Italijanska okupacija na domačih tleh ga je prizadela, zato se je umaknil v Ljubljano, kjer je bil urednik novega časnika Večerni list. Leta 1920 je v Ljubljani izšla njegova prva knjiga za mladino, zbirka otroških pesmi in igric Pastirčki pri kresu in plesu. Istega leta se je vrnil v Gorico in bil urednik Mladike, Goriške straže, Čuka na pal'ci, Goriške matice, kmalu pa je postal tudi ravnatelj Narodne knjigarne in papirnice. Ponovno je bil nekaj časa zaprt zaradi pisanja, leta 1928 pregnan iz Trsta, leta 1930 pa obsojen na dve leti hišnega zapora. Leta 1934 je bil obsojen na tri leta prisilnega bivanja na otoku Ventotene, vendar kmalu izpuščen na prizadevanje slovenskega PEN-kluba.