Kamra.si, 13. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. novembra 1813 se je v Svečah pri Bistrici v Rožu rodil Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist. Umrl je 16. januarja 1888 v Celovcu. Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«. Einspieler je bil rojen v vasi Sveče blizu Bistrice v Rožu na Koroškem. Gimnazijo in kasneje teološke šole je obiskoval v Celovcu. Kot duhovnik je deloval na tistih delih Koroške, kjer je bilo prebivalstvo po večini slovensko. V času tako imenovane »pomladi narodov« leta 1848 je sodeloval z duhovnikom in prav tako koroškim Slovencem Matijo Majarjem. Postal je goreč zagovornik političnega programa Zedinjene Slovenije. Leta 1851 je skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovil Družbo sv. Mohorja, najstarejšo slovensko založbo. Zaradi Einspielerjeve živahne kulturne in publicistične aktivnosti je Celovec v 50. letih 19. stoletja postal center slovenskega narodnega prebujanje. Z začetkom konstitucionalnega obdobja v avstrijskem cesarstvu leta 1860 je Einspieler počasi opuščal prepričanje, da ideal združene Slovenije ni uresničljiv. V nemščini je napisal številne članke, v katerih je pozival k sodelovanju med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Leta 1865 je bil pobudnik Mariborskega programa, v katerem je skupina staroslovencev pozvala k ponovnem oblikovanju »Notranje Avstrije«. To bi bila pretežno avtonomna in federativna politična enota v okviru avstrijskega cesarstva, v katero bi vključili Koroško, Štajersko, Kranjsko in avstrijsko Primorje. Ustanovil je časopis Glas notranje Avstrije, pisan večinoma v nemškem jeziku. S časopisom je želel prepričati nemško govoreče občinstvo, da bi sprejelo idejo »Notranje Avstrije«. A program so zavrnili tako slovenski kot nemški prebivalci. Na začetku 70. let 19. stoletja je bil potisnjen na rob slovenske politike, a je nadaljeval s političnim delovanjem. Leta 1876 je bil izvoljen v

Kamra.si, 13. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. novembra 1940 se je v Ljubljani rodil Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec. Umrl je 24. decembra 1995 v plazu pod Malo Mojstrovko. Opravil je prek tisoč alpinističnih tur, prek 60 prvenstvenih, vrhunski vzponi v vseh letnih časih, v domačih in tujih gorah. Uspešno se je ukvarjal tudi z gorskim vodništvom. Je prvi jugoslovanski gorski vodnik, ki je vodil kako res veliko turo na tujem - s klientom sta 1985 preplezala severno steno Eigerja.  Nepozabne bodo ostale njegove prve zimske ponovitve Rdeče zajede v Rakovi špici, Krušičeve smeri v Špiku, Šinkove v Frdamanih policah in Raza Sfinge. Njegov najpomembnejši zimski vzpon je zagotovo prva zimska ponovitev Čopovega stebra, katerega je s soplezalci preplezal v osmih dneh v izredno slabih razmerah.

Kamra.si, 13. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. novembra 1843 se je v Kleniku pri Vačah rodil Fran Celestin, slovenski pisatelj, literarni kritik in literarni zgodovinar. Umrl je 30. oktobra 1895 v Zagrebu.  Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Po končanem študiju slavistike in klasične filologije na Dunaju je 1869 odšel v Rusijo, v Petrograd in Moskvo, kjer je opravil profesorski izpit iz latinščine, grščine in ruščine ter ruske zgodovine in zemljepisa, nato pa postal gimnazijski profesor v Vadimirju in Harkovu v Rusiji (1870—1872), Dunaju (1873—1876) in Zagrebu (do 1890). V Zagrebu je vse do smrti poučeval slovenski jezik na univerzi.  

Kamra.si, 12. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. novembra 1898 se je v Novem mestu rodil Leon Štukelj, telovadec in olimpionik in pravnik. Umrl je 8. novembra 1999 v Mariboru. Leon Štukelj je bil slovenski telovadec in olimpionik, rojen v Novem mestu. V Novem mestu je obiskoval osnovno šolo ter gimnazijo, kjer je kasneje opravil vojaško maturo. Leta 1916 je bil vpoklican v vojsko. Po koncu 1. svetovne vojne je študiral pravo na univerzi na Dunaju, v Zagrebu ter v Ljubljani, kjer je leta 1924 diplomiral. Od leta 1926 je opravljal poklic sodnika v Lenartu, nato pa od leta 1927 v Mariboru, kamor se je tudi preselil. Po 2. svetovni vojni mu je zaradi političnih nesoglasij takratna komunistična oblast preprečila opravljanje sodniškega poklica. Delal je kot pravni svetovalec pri območni Gospodarski zbornici v Mariboru do leta 1965, ko se je upokojil.Za gimnastiko se je navdušil, ko je kot otrok gledal javne nastope Sokolov. Pridružil se je sokolskim naraščajnikom in tako pri desetih letih začel z redno vadbo. Gimnastiki je posvečal ves svoj prosti čas, tako med študijem kot kasneje, ko je bil že zaposlen, in ga je spremljala do konca življenja. Udeležil se je svetovnih prvenstev v Ljubljani leta 1922, v Lyonu leta 1926, v Luksemburgu leta 1930 in neuradnega svetovnega prvenstva v Parizu leta 1931. Leta 1924 se je udeležil svojih prvih olimpijskih iger v Parizu, kjer je osvojil dve zlati kolajni, eno na drogu, drugo v mnogoboju. Leta 1928 je na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvojil zlato kolajno na krogih in dve bronasti kolajni, v mnogoboju in z vrsto. Svojo zadnjo olimpijsko kolajno je dobil leta 1936 v Berlinu, ko je osvojil drugo mesto na krogih. V svoji športni karieri je osvojil 17 kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.