Nagradni črno beli foto izziv

Kamra.si, 23. april 2020 ― Dragi otroci! Za vas smo pripravili nagradni foto izziv.Prebrskajte stare albume in nam pošljite zanimive stare črno-bele fotografije in razglednice naših krajev (občine Trebnje Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno).Najbolj zanimive fotografije/razglednice bomo nagradili. Fotografije fotografirajte/skenirajte in jih do 5. 5. 2020 z dovoljenjem vaših staršev/skrbnikov pošljite na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 = 'patricija.tratar' + '@'; addyb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 = addyb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 + 'tre' + '.' + 'sik' + '.' + 'si'; var addy_textb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 = 'patricija.tratar' + '@' + 'tre' + '.' + 'sik' + '.' + 'si';document.getElementById('cloakb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786').innerHTML += ''+addy_textb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786+''; . Ob fotografijah pripišite, kdo je na fotografiji, kdaj in kje je bila posneta ter vaše podatke (ime, priimek, naslov, kontaktna tel. številka).

23. (24.) april - jurjevo

Kamra.si, 23. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. (24.) april - jurjevo   Jurjevo je pomladni praznik, ki se praznuje 23. oziroma ponekod 24. aprila, po pravoslavnem koledarju pa 6. maja. Krščanski svetnik sveti Jurij je poznan po legendi, da ubija zmaja ali kačo. Starejše izročilo pozna zelenega Jurija, ki je bil v predkrščanski religiji Evropejcev praznik začetka pomladi. V Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija nekdaj splošno razširjen, do danes pa se je ohranil v Beli Krajini. Med Slovani je Jurij nadomestil pomembno pomladno božanstvo, verjetno Jarila. Jurij je prevzel mnoge lastnosti staroverskega Jarila, kot je prihod pomladi.

22. aprila 1928 se je v Gabrnem nad Laškim rodil Jure Krašovec, novinar

Kamra.si, 22. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. aprila 1928 se je v Gabrnem nad Laškim rodil Jure Krašovec, novinar. Umrl je 5. avgusta 2004 v Celju.  Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, meščansko v Celju, naprej pa se je šolal ob delu. Med vojno je bil v partizanih. Z novinarstvom se je začel ukvarjati spontano. Njegove prve objave so bile pesmi v Našem rodu in Mladinski reviji. Po vojni je bil aktiven v delovnih brigadah in tam je začel s poročanjem. Po novinarskem tečaju je dobil službo pri Slovenskem poročevalcu. Novinarski študij je opravil kasneje. Leta 1948 je prišel v Celje k Novemu tedniku, kjer je ostal do upokojitve leta 1981 in bil v različnih obdobjih tudi odgovorni urednik. Poleg tega je delal še za radio, saj sta ti dve hiši delovali skupaj, vendar mu je bilo pisanje vedno ljubše. Kot novinar majhne časopisne hiše je pisal prispevke z različnih področij, samo s športom se ni nikoli ukvarjal. Sicer izstopa pri njem kulturna problematika, npr. prispevki o gledališču, Likovnem salonu, zapisi o amaterski kulturi, predstavitve raznih osebnosti, potopisne reportaže, spomini iz partizanščine in predvsem oživljanje etnološke dediščine. Med slednje sodijo pisanja Coprništvo na Celjskem, ki je izšlo v tridesetih nadaljevanjih, Stare šege in navade ter Slovenci na Dunaju.  

20. aprila 2012 je v Celju umrl Franc Štolfa, stomatolog in publicist

Kamra.si, 20. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. aprila 2012 je v Celju umrl Franc Štolfa, stomatolog in publicist. Rodil se je 21. februarja 1932 v Ljubljani.  Primarij dr. Franc Štolfa je od leta 1938 živel v Celju. Po zaključenem študiju medicine v Ljubljani se je zaposlil kot zobozdravnik v Celju in bil do leta 1992 vodja zobozdravstvene službe ŽZD Maribor – OA Celje. Je dolgoletni aktivni član Društva Zobozdravstvenih delavcev Celje, vodil ga je do leta 1993, bil je tudi podpredsednik Društva Zobozdravstvenih delavcev Slovenije in predsednik odbora za zgodovino stomatologije pri tem društvu. Z zgodovino stomatologije se je namreč ljubiteljsko ukvarjal že od študentskih let.
Nataša Prosenc Stearns - Brez naslova, 27. marec 2020 (2020) Eksperimentalni video/ Avtorski video

Nataša Prosenc Stearns - Brez naslova, 27. marec 2020 (2020) Eksperimentalni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 18. april 2020 ― Video meditacija, nastala v izolaciji pandemije. Umetnica že leta snema in arhivira video in avdio material z zametki idej, ki jih pozneje artikulira in zmontira v videe, filme in instalacije. Video je namenjen vertikalni projekciji in je prvi iz serije del, ki nastajajo v vzdušju globalne zdravstvene krize in družbenega distanciranja. (Vir:Nataša Prosenc Stearns)
Nataša Prosenc Stearns - Koda L (2019) Dokumentarni video/ Performans

Nataša Prosenc Stearns - Koda L (2019) Dokumentarni video/ Performans

DIVA nove pridobitve, 18. april 2020 ― Izvirno sodobno opero Koda L je komponral slovenski skladatelj Milko Lazar, prvič pa je bila uprizorjena v SNG Opera & Balet Ljubljana marca 2019. Opera, ki jo je navdihnila knjiga Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, je sestavljena iz več arij in zborov. Vizualni del, ki ga je ustvarila Natasa Prosenc Stearns, sestavljajo štiri simultane video projekcije na premikajoče se polprosojne zaslone. Glasba in slike obravnavajo najbolj priljubljeno temo tradicionalnih oper - ljubeze...
Nataša Prosenc Stearns - Koda L – Fragmenti (2019) Instalacija

Nataša Prosenc Stearns - Koda L – Fragmenti (2019) Instalacija

DIVA nove pridobitve, 18. april 2020 ― Instalacijo sestavljata dve sinhronizirani projekciji na prosojne paravane, ki integrirajo sence, silhuete in odseve arhitekturnih elementov. Pojavi se prostor v prostoru, ki se je v operi vzpostavil na odru, v galeriji pa gledalci vanj vstopajo.Kot zapiše kurator Peter Tomaž Dobrila, »umetnica že v zgodnejših delih v naravno okolje z različnimi tehnikami in koloriti postavljala človeka, ki ga je tudi montažno preoblikovala in izpostavila določene dele telesa, denimo oči....
Nataša Prosenc Stearns - Dreamscape #1 – Lovers (2019) Avtorski video

Nataša Prosenc Stearns - Dreamscape #1 – Lovers (2019) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 18. april 2020 ― Video je gibljiv kolaž, ki človeško telo zlije z svetom organskega. Proces plastenja poveže vizualne elemente in vodi do fragmentov pripovedi. Video, navdihnjen s Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, se počasi prelevi v nejasno snov fantazij in sanj zaljubljencev. Glasba je iz opere Code L avtorja Milka Lazarja. (Vir: Nataša Prosenc Stearns)
Ostani doma, DIVA! (2020-04-17)

Ostani doma, DIVA! (2020-04-17)

DIVA video arhiv, 18. april 2020 ― Pridružujemo se spletnim pobudam kulturnih programov, ki v teh dneh poskušajo olajšati našo vztrajnost ostajanja doma, tako da odpirajo svoje arhive in pripravljajo spletne dogodke. Postaja DIVA prikazuje programe na spletu in na FB opozarja na posamiÄ�na video dela. Po programu V priÄ�akovanju prihodnosti kuratorke Anite Budimir in spletni projekciji nadaljevanja retrospektive Mihe Vipotnika je Lara PlavÄ�ak pripravila izbor Ostani doma, DIVA.Tokratni eklektiÄ�ni izbor...
Anja Medved, Patricija Maličev - Zbrani – Zaupno o skupnem (2013) Dokumentarni video

Anja Medved, Patricija Maličev - Zbrani – Zaupno o skupnem (2013) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 16. april 2020 ― Človek si je vedno prizadeval osvoboditi se od narave. Zgodovina filozofije je zgodba o refleksiji tega tragičnega prizadevanja. Z bliskovitim tehnološkim razvojem pa smo se znašli v novem protislovju. Človek ni bil nikoli bolj osvobojen od narave, hkrati pa kot vrsta nikoli bolj krhek. Zdi se, kot da je vprašanje preživetja naše civilizacije postala stvar intimnih odločitev in da se morebitni skupni katastrofi približujemo vsak sam zase. Nastala je zamisel...
Anja Medved - Portreti stavb (2015) Dokumentarni video

Anja Medved - Portreti stavb (2015) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 16. april 2020 ― Dokumentarni video je rezultat pete spominodajalske akcije, izvedene leta 2015 v okviru večletnega projekta javnega zbiranja spomina na nekdanjem mejnem prehodu med Novo Gorico in Gorico. V prostorih železniške postaje v Novi Gorici smo zbirali spomine in fotografije novogoriških in goriških stavb, mimo katerih hodimo, ne da bi vedeli za njihove zgodbe in usode. Občani obeh Goric so bili povabljeni, da v svojih albumih izberejo fotografije stavb ter spregovorijo o njihovi...

16. aprila 1818 se je v avstrijskem mestu Bruck an der Mur rodila Fanny Haussmann, prva slovenska pesnica nemškega rodu.

Kamra.si, 16. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. aprila 1818 se je v avstrijskem mestu Bruck an der Mur rodila Fanny Haussmann, prva slovenska pesnica nemškega rodu. Umrla je 4. aprila 1853 v Dobriši vasi pri Žalcu.  Fanny Haussmann, s polnim imenom Franziska Maria Elisabeth Haussmann, se je rodila 16. aprila 1818 v avstrijskem mestu Bruck an der Mur očetu Josephu Ludwigu Haussmannu (1794–2. 3. 1856) in materi Elise Haussmann, rojeni Pretterhofer (?–19. 6. 1830). Šolala se je verjetno doma in na Dunaju. Pri dvanajstih letih ji je umrla mati, kar je na njej pustilo velik pečat. Leta 1835 sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje. Podrobnosti iz njenega življenja poznamo predvsem po ohranjenih pismih njenega učitelja Tomaža Dernjača, ki jo je učil slovenščino, ko je v letih 1846–1848 služboval v Žalcu. Takrat si je dopisoval s prav tako žalskim učiteljem Franom Kocbekom. Fanny naj bi govorila francosko in angleško, poleg tega pa je bila »po svoji vzgoji prave angleške nravi«, zelo urejena in redoljubna. Dernjač je v nekem pismu tudi napisal, da kot njen učitelj slovenščine ve, »da je bila ona slovenskega jezika velika prijateljica«.    Zelo je ljubila očeta, za materjo pa je dolgo žalovala. Kmalu po prihodu v Novo Celje je vzljubila slovenske pesmi. Najprej verjetno tiste, ki so jih prepevali v petrovški cerkvi, pozneje pa predvsem Prešernove.   V letih 1843–1847 je bil upravnik dvorca Novo Celje V. J. Dunder, ljubitelj slovanskega naroda, saj je na Dunaju izdajal dela v slovanskih jezikih, raziskoval pa je tudi literarno zgodovino slovanskih narodov. Fanny se je v pogovorih z njim verjetno začela zanimati za slovanske jezike, predvsem slovenski jezik in slovensko literaturo. Pri pouku naj bi uporabljala Murkovo knjigo Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche (1832), ki ji je pomagala pri prevajanju Prešernovih pesmi Povodni mož in Slovo od mladosti v nemščino.   Dunder se je po izdaji knjige Stiriens Eden (1847) vrnil na Dunaj, kjer je spremljal rev

14. april 1895 (velikonočna nedelja) - rušilni potres v Ljubljani

Kamra.si, 14. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. april 1895 (velikonočna nedelja) - rušilni potres v Ljubljani  Večina prebivalcev je v času prvega potresnega sunka še spala. Zaradi bobnenja in tresenja tal je Ljubljančane zajel strah in začeli so zapuščati domove. Potresni sunki so se vrstili vso noč, vendar niso bili tako močni kot prvi. Ker se ljudje niso mogli vrniti v svoje domove, so bili polni vsi ljubljanski parki in trgi. Sreča je bila, da so ljudje zapustili hiše šele, ko je minil prvi potresni sunek, zato padajoče opeke niso poškodovale večjega števila ljudi. Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_potres_1895 Priporočamo tudi:http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9P9TKOK?fbclid=IwAR2rZmW_FC2GjUZNnHkZZ28motgQmduZHauxr4Gl92qlujOvvGU1PgJG3Rg

14. aprila 1871 je v Žalcu umrl Franc Žuža, pridelovalec hmelja in pivovar

Kamra.si, 14. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. aprila 1871 je v Žalcu umrl Franc Žuža, pridelovalec hmelja in pivovar. Rodil se je 11. julija 1825 v Žalcu.  Franc Žuža, sin posestnika in lastnika premogovnikov v Savinjski dolini, je leta 1842 v Žalcu ustanovil pivovarno, ki je 1874 prešla v last Simona Kukca. Pridobil si je več zemljišč v okolici Žalca in na njih 1854 zasadil prvi večji nasad hmelja v Savinjski dolini. Sadil je boljše sorte hmelja uvožene iz Češke (žateški hmelj), vendar je hmeljnik zaradi neprimernosti sorte propadel. Z veliko podjetnostjo si je pridobil tudi lastniške deleže v premogovniku Zabukovica. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_%C5%BDu%C5%BEa
še novic