Kamra.si, 10. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1843 se je v Ljubljani rodil Janez Krajec, tiskar in založnik. Umrl je 26. septembra 1921 v Novem mestu. Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani, umrl je 26. sept. 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Tiskarske obrti se je izučil v tiskarni Eger, nato pa je l. 1870 odšel k takrat najuglednejšemu tiskarju na Slovenskem Jožetu Blazniku. Po Blaznikovi smrti je Krajec postal poslovodja Blaznikove tiskarne, kar je bila za devetindvajsetletnika izjemna čast. Avgusta leta 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu. Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. Leta 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. Tiskal je tudi stenske, žepne in praktične koledarje, tiskovine za razne urade in šole ter izvestja (v nemškem jeziku) za novomeško gimnazijo. Natisnil je tudi Malovrhove pesmi (leta 1880) in deli p. Ladislava Hrovata Karmelska bratovščina sv. škapulirja in Mati božja Bistriška. Leta 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij. Leta 1901 je Krajec tiskarno pr

Kamra.si, 8. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maja 1924 je v Celju umrl Lovro Baš, pravnik, novinar in politik. Rodil se je 3. avgusta 1849 v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah. Po končani gimnaziji v Celju je študiral pravo v Gradcu in na Dunaju. Na Dunaju je bil član naprednega akademskega društva Slovenija. Notarsko pripravništvo je opravljal v Kozjem in Laškem. Na mesto celjskega notarja je bil imenovan leta 1881 po težkih političnih bojih v dunajskem parlamentu med Slovenci in Nemci ter silovitemu nasprotovanju nemške stranke, ko je prišel kot notar iz Ljutomera. V Celju je prevzel notarsko mesto prejšnjega notarja Mihelaka, ki je bil tudi njegov zet. Po smrti notarja Sajovica je postal predsednik notarske zbornice za bivšo Spodnjo Štajersko. Bil je član ravnateljstva Celjske posojilnice od njene ustanovitve leta 1881 pa do svoje smrti, član in podpredsednik Južnoštajerske hranilnice od njenega začetka leta 1889, pa njen pravni zastopnik in odbornik Dijaškega podpornega društva. Sodeloval je še v številnih drugih narodnih organizacijah in društvih. Notarsko funkcijo je opravljal do svoje smrti.

Kamra.si, 8. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maja 1913 se je v Mulhouse (Alzacija) rodil Alojzij Šušmelj, slikar. Kot talec je bil ustreljen 23. junija 1942 v Celju. Rodil se je rudarju Francu in Ivani rojeni Hrobah. Ko mu je bilo leto dni, se je z vso družino v začetku 1. svetovne vojne preselil iz Alzacije na Falo (Dravska dolina), leta 1915 je izgubil očeta na fronti, mater pa leta 1919; otroke (4) so si razdelili rejniki, Šušmelja je vzgajal Jožef Gajster na Fali. Osnovno šolo je obiskoval med leti 1921–25 v Selnici ob Dravi, se učil vrvarstva (leta 1927 je bil z mojstrom kratko na Ptuju), uka ni končal; s posredovanjem in podporo ruškega zdravnika A. Zorca je med leti 1929–33 študiral v Ljubljani na TSŠ, kiparstvo (prof. France Kralj, SBL I, 522), se jeseni 1934 vpisal na zagrebško AUU (prof. Mujadžić, Kljaković, Krizman), 1938 diplomira (prof. M. Tartaglia). 

Kamra.si, 7. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1861 se je rodil Rabindranat Tagore. Umrl je 7. avgusta 1941. Rabindranat Tagore, bengalski polihistor, nobelovec je preoblikoval bengalsko književnost in glasbo kot tudi indijsko umetnost pod vplivom modernizma poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. V bengalsko poezijo in prozo klasičnega sanskrta je vpeljal svež, moderni in pogovorni jezik. Bil je prvi izven-evropski prejemnik Nobelove nagrade za književnost (leta 1913).  Tagore se je rodil v Kolkati v premožni brahminski družini. Rabi, kot so najmlajšega med 13 otroci imenovali, je začel pesniti že pri osmih letih. Star šestnajst let je pod psevdonimom Bhānusiṃha (»Sončni lev«) izdal zbirko pesmi, ki je kot po dolgem času odkrita klasika doživela navdušen sprejem. Leta 1877 je izdal pod lastnim imenom prve kratke zgodbe in drame. Kot humanist, svetovljan in goreč anti-nacionalist, se je uprl britanski nadvladi in se zavzemal za neodvisnost. Uvrščamo ga v zadnjo generacijo širšega hindujskega intelektualnega gibanja bengalska renesansa. Spisal je še številne članke, slike in skice, spesnil več kot dva tisoč pesmi; med njegovo zapuščino je tudi ustanovitev Univerze Vishva-Bharati. Tagore je vpel bengalsko umetnost v klasične okvire, pri tem pa se je izognil jezikovnim oviram tradicije ter z vero in tradicijo prepletenih liričnih oblik. Njegovi romani, zgodbe, pesmi, plesne drame in eseji so obravnavali tako politične kot osebne teme. Darovanlke, Gora, Dom in svet so njegova najbolj znana dela. Njegove stihe, novele in romane so hvalili - in posnemali - zaradi njihove liričnosti, neposrednosti in nenaravne kontemplacije. Njegove skladbe in besedila je več držav, med njimi Indija, Šrilanka in Bangladeš, izbralo za svojo himno. Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rabindranath_Tagore