11. oktobra 1957 se je v Murski Soboti rodil Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj

Kamra.si, 11. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. oktobra 1957 se je v Murski Soboti rodil Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj. Umrl je 2. oktobra 2017 v  Gornjih Petrovcih. Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s

10. oktobra 1947 se je na Lešah pri Prevaljah rodil Andrej Grošelj, slovenski kipar

Kamra.si, 10. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. oktobra 1947 se je na Lešah pri Prevaljah rodil Andrej Grošelj, slovenski kipar. Umrl je 20. julija 2011 v Dobji vasi. Na Prevaljah je obiskoval osnovno šolo, na Ravnah pa gimnazijo, kjer je prvič tudi razstavljal. V Ljubljani se je najprej šolal na Pedagoški akademiji, nato pa na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1972 je diplomiral in končal študij kiparstva pri Slavku Tihcu. Leta 1970 je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Na Prevaljah se je na osnovni šoli zaposlil kot likovni pedagog. Skozi njegove roke so se zvrstile številne generacije učencev, med njimi tudi taki, ki jih je s svojim pristopom navdušil za likovno in kiparsko umetnost. Pripravil je številne samostojne razstave, sodeloval na več kot dvajsetih skupinskih razstavah in mnogih simpozijih v različnih krajih Slovenije (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Kostanjevica, Koper …), v tujini (na Švedskem, v Avstriji) in v mnogih krajih nekdanje Jugoslavije. Po upokojitvi je živel in ustvarjal v Dobji vasi na Ravnah. V letu 2016 so umetnikov atelje ob domači hiši v Dobji vasi, kjer je umetnik dolga leta ustvarjal, v Koroški galeriji likovnih umetnosti uredili tako, da je zdaj dostopen javnosti. Vir:https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/groselj-andrej/?fbclid=IwAR1iP_sOygjYQLyoEyTVzVszmXWk2HgsSGaY15CK8a0zbXxE-lH5P78rEG4

9. oktobra 1857 je v Ljubljani umrl Josef Ressel, gozdar in izumitelj ladijskega vijaka (propelerja)

Kamra.si, 9. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. oktobra 1857 je v Ljubljani umrl Josef Ressel, gozdar in izumitelj ladijskega vijaka (propelerja). Rodil se je 29. junija 1793 v Chrudimu na Češkem. Rojen je bil v Chrudimu na Češkem nemškemu očetu in češki materi. Študiral je v Linzu in na Dunaju. Kot gozdarski inženir v vladni službi je delal v Motovunu (Istra, Hrvaška), nato v Kostanjevici ob Krki. Uvajal je napredno gozdarjenje, prizadeval pa si je tudi za pogozdovanje Krasa. Na Krki je prvič preizkusil ladijski vijak na ladijskem modelu. Leta 1821 je bil premeščen v Trst, takrat največje avstrijsko pristanišče. Ladijski vijak je patentiral leta 1827 in ga 4. avgusta 1828 prvič preizkusil na ladjici Civetta. Leta 1829 je Civetta na poskusni plovbi v tržaškem pristanišču dosegla hitrost 6 vozlov, preden je razneslo parni stroj. Policija je Resslu zaradi te nesreče prepovedala nadaljnje poskuse. Ladijski vijak je kasneje izpopolnil švedski inženir John Ericsson in leta 1839 je sledila prva čezatlantska plovba s propelerskim pogonom. Poleg ladijskega vijaka je Ressel izumil ali izboljšal še celo vrsto drugih naprav ter strojev. Konstruiral je številne stiskalnice, izdelal prve valjčne ležaje, kroglične ležaje, izboljšal je parni aparat za ekstrakcijo barv in rastlinskih olj iz rožnic. Leta 1821 je konstruiral posebno vozilo na paro lokomobil, ki je bil prednik avtomobila, za prevoz potnikov in tovora.Leta 1827 je predstavil prvi sistem pnevmatske pošte.Leta 1847 je predstavil izpopolnjeni sistem pnevmatske pošte, zanj je moral izumiti celo vrsto posebnih ventilov s posebnimi tesnili za visoke pritiske. Kasneje so jih uporabljali za druge sisteme pnevmatike in hidravlike.Za železniška vozila je izumil posebno kovinsko kolo s snemljivim kovinskim obročem, narejenim iz mehkejšega železa za varovanje tirnic pred obrabo.Bil je vsestranski inženir, ki se je ukvarjal z gozdarstvom, agronomijo, kemijo, metalurgijo in vojaško tehniko. Za veliko svojih izumov je prejel patente, med

9. oktobra 2000 je v Ljubljani umrl Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist.

Kamra.si, 9. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. oktobra 2000 je v Ljubljani umrl Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist.  Rodil se je 22. oktobra 1906 na Globokem pri Rimskih Toplicah.  Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju (1918-1922), nato učiteljišče v Mariboru (1922-1926) ter Visoko šolo za telesno vzgojo (Hochschule für Leibesübungen) v Berlinu (1926-1930), jer je 1930 tudi diplomiral in postal prvi Slovenec z visokošolsko izobrazo na področju športa. Služboval je kot plavalni in atletski trener športnega kluba Ilirija v Ljubljani (1930-1934), bil pripravnik na klasični gimnaziji v Splitu (1934-1936), strokovni sodelavec v Ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo v Beogradu (1936-1941). V času Cvetkovićeve vlade je bil načelnik kabineta ministra za telesno vzgojo naroda Đure Čejovića.[1] Občasno je poučeval na srednjih šolah v Ljubljani (1941-1945), postal profesor na kadrovski šoli Zavoda za fizkulturo v Ljubljani (1946), ki se je razvila iz srednje šole za telesno vzgojo v višjo in v Visoko šolo za telesno kulturo ter Fakulteto za šport na kateri je bil Ulaga od 1960 dalje redni profesor. V letih 1966−1968 je bil njen direktor, 1968–70 pa predsednik njenega sveta. Bil je član: Smučarske zveze Slovenije (1946–1968 njenega izvršnega odbora), od 1947 dalje Zveze pedagogov telesne kulture (1971–1973 njen predsednik), Jugoslovanske komisije za terminologijo telesne kulture v Beogradu (1968-1972); od 1960 je sodeloval pri terminološki komisiji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU; in bil sekretar delovne skupine za šport in prosti čas v okviru organizacije ICSPE (Internat. Council of Sports and Physical Education). Ulaga se je že na učiteljišču intenzivno ukvarjal s telovadbo, zlasti z vajami na orodju in se v vrsti telovadnega društva Orel udeležil raznih tekmovanj, mdr. tudi mednarodnega tekmovanja v Kölnu (1927; zasedel 5. mesto) in v Pragi (1929; 2. mesto). S področja telesne kulture je napisal več knjig: Talna telovadba (1929); Gimnastika (1930); Knjiga o

Povest o latinščini

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Celjska mohorjeva družba in Dom sv. Jožef Celje vabita na Mohorski večer v sredo, 13. oktobra 2021, ob 19. uri v Dom sv. Jožef, Plečnikova ulica 29, Celje, na pogovor ob knjigi Povest o latinščini. Čeprav latinščino že več kot stoletje razglašamo za mrtvo, je med nami ves čas prisotna. Poleg grščine najpomembnejši klasični jezik Evrope ni botroval samo razvoju kulture in umetnosti na Zahodu, pač pa je pomembno zaznamoval tudi našo deželo pod Alpami. Tore Janson, pronicljiv švedski jezikoslovec, nas vodi po preteklosti, sedanjosti in prihodnosti latinščine v doslej najbolj pregledni knjigi o zgodovini, vplivu in zakonitostih latinskega jezika. Gosta: dr. Aleš Maver Gašper Kvartič, prevajalec Z gostoma se bo pogovarjal urednik Celjske Mohorjeve družbe Aleš Čeh. Več https://www.mohorjeva.org/izdelek/povest-o-latinscini/?fbclid=IwAR2tdxrlAcom6mYbb3OaDUg3q8FtEBnB6oavORDhBdvWSI9bE0bErQ1hfl0 Vir: https://www.mohorjeva.org/dogodki/povest-o-latinscini/

Andrej Studen: Pijane zverine ...

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Celjska knjigarna ANTIKA vabi v torek, 12. oktobra, ob 18. uri na predstavitev ustvarjanja znanega Celjana dr. Andreja Studna, zgodovinarja in rednega profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim se bomo pogovarjali o njegovih strokovnih knjigah, kot so Rabljev zamah, Pijane zverine, Stanovati v Ljubljani idr.Pogovor bo usmerjal dr. Zoran Pevec, podpredsednik DSP. »Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Donator večera je Cinkarna Celje, v sodelovanju z Društvom slovenskihpisateljev in JAK). (Prosimo za upoštevanje PCT pogojev)

8. oktobra 1917 je v Šentjanžu na Dolenjskem umrl Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. oktobra 1917 je v Šentjanžu na Dolenjskem umrl Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar. Rodil se je 27. novembra 1865 pri Svetem Gregorju pri Sodražici. Krek je leta 1884 v Ljubljani maturiral na Prvi državni gimnaziji. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika. Po posvetitvi ga je ljubljanski škof Jakob Missia poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tu se je temeljito seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in se hkrati še izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Leta 1892 je končal študij z doktorsko tezo De spiritu et charactere s. Pauli apostoli. Po končanem študiju je za kratek čas opravljal službo kaplana v Ribnici, že avgusta istega leta pa je postal stolni vikar v Ljubljani in od 1892 poučeval filozofijo kot prosti docent na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1895 je tam zasedel novo ustanovljeno stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, katero je zasedal vse do upokojitve leta 1916. Za državnozborskega poslanca je bil prvič izvoljen 1897, vendar ga delo v dunajskem parlamentu ni zadovoljilo, zato je oktobra 1900 odklonil ponovno kanditaturo, saj je menil, da je delo v domovini bolj potrebno. Leta 1901 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor, katerega član je ostal po ponovnih izvolitvah 1908 in 1913 vse do smrti. Krek je bil nadarjen za pisanje in za znanstveno delo, da bi bil lahko pridobil ugledno mesto v slovenskem literarnem in znanstvem delu. Toda takšno kabinetno delo ni prijalo njegovi naravi. Bil je profesor v ljubljanskem bogoslovju in to dober profesor kakor so priznali vsi njegovi učenci. Pisal je razlago svetega pisma (znane zgodbe sv. pisma, ki jih je za Mohorjevo družbo začel pisati Frančišek Lampe). Napisal je okoli 6.000 časopisnih člankov, knjigo Črne bukve kmečkega stanu (1895) in okoli 600 strani obsegajoče delo Socializem (1901). Toda Kreku ni šlo za to, da množi število slovenskih k

Ljubljana v gibljivih slikah: podoba prestolnice na filmskem platnu: prof. dr. Peter Stanković

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― V letošnjem ciklu domoznanskih večerov bomo posebno pozornost posvetili podobi Ljubljane na filmskem platnu. Domoznanski večer bomo priredili v torek, 12. 10. 2021, ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1.  Ljubljana je ena najbolj pogostih slovenskih filmskih lokacij. Sem je bila med drugim postavljena cela vrsta domačih filmskih klasik in uspešnic. Predavatelj, kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede, bo predstavil najpomembnejše prikaze Ljubljane v slovenskem filmu, pri čemer bo zagovarjal tezo, da je slovenska prestolnica v domači kinematografiji sicer prikazana na zelo različne načine, ki pa niso povsem poljubni. Največ filmom je namreč skupno nelagodje ob hitri modernizaciji mesta - če že ne v mestu nasploh. To nelagodje se kaže zlasti na dva povezana načina: v filmih, kjer označevalcev modernizacije ni videti, je Ljubljana prikazana kot prijetno in lepo mesto, v filmih, kjer pa so takšni označevalci razvoja prisotni, je Ljubljana prikazana kot nevrotična in odtujena lokacija. Takšne prikaze je mogoče povezati z razmeroma nizkim statusom, ki ga ima v slovenski kulturi urbanost, čeprav je res, da se prikazi v zadnjem času tudi spreminjajo.Pred predavanjem si bo mogoče ogledati dokumentarne posnetke o filmu Vesna (1953), ki smo jih pridobili v arhivu in dokumentaciji RTV Slovenija. Obisk prireditev v knjižnici je mogoč ob upoštevanju PCT pogojev. Prijave na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakfa375d07c9d79a932ab125445215d53f').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@'; addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_textfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElem

7. oktober 2000 - Davo Karničar kot prvi smuča z Mount Everesta

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. oktober 2000 - Davo Karničar kot prvi smuča z Mount Everesta Odpravo so sestavljali: Davo Karničar – vodja, Franc Oderlap, Tadej Golob, Grega Lačen, Matej Flis, dr. Jurij Gorjanc. Kot pravi Davo Karničar sam, se je rodil zato, da bi smučal z Everesta. In je!Zgodovinski vzpon sta opravila skupaj s soplezalcem Francem Oderlapom. Z vzponom sta začela 4. oktobra zjutraj. Najprej ju je čakal Ledeni plaz, v naslednjih dveh dnevih je sledil vzpon čez Rumeni pas, Ženevski raz do Južnega sedla, kjer se je pred njima pokazala vršna piramida. Vzpon na vrh se je začel ob deseti uri zvečer. Sledilo je plezanje znane Hillarijeve stopnje. 7. oktobra ob 6.45 sta stala na najvišji točki sveta, skupaj s šerpama Ang Dordžijem in Pasang Tensig. Po eni uri priprav na zgodovinski spust je Davo Karničar začel s smučanjem. Uganka je bilo smučanje preko Hillarijeve stopnje, kjer se je s 70- centimetrsko zanko in vponko pripel na fiksno vrv in odsmučal čez zloglasni skalni skok. Na strminah so mu grozili kložasti plazovi, smučanje s sedla Lho La pa je bilo smučanje med ogromnimi seraki. Iz baze so opazovali črno piko, ki je drsela po pobočju, pod modrimi ledenimi visinami, črnimi skalami in med ledeniškimi razpokami.Štiri ure in 40 minut je trajalo smučanje z vrha do baze. Višinska razlika spusta je bila 3500 m.   Avtorica besedila: Jelena Justin   Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/everest-8848-m-2000-smucanje-z-vrha.html

Celjski 87. pehotni polk

Kamra.si, 7. oktober 2021 ― Dom sv. Jožefa nad Celjem vabi v četrtek, 7. oktobra 2021, ob 19. uri. na predavanje mag. Damirja Žeriča (Pokajinski muzej Celje) z naslovom Celjski 87. pehotni polk.    V dveh letih predavanj o zgodovini Celja smo prečesali celjsko zgodovino od antičnih časov do konca prve svetovne vojne. Nekoliko se bomo še vrnili v prvo svetovno vojno z razmišljanjem o znamenitem 87. celjskem pešpolku ter nadaljevali z drugo svetovno vojno in obdobjem po njej.     Vstop prost; vabljeni!   Predavanje bo v prostorih Doma sv. Jožef ob upoštevanju (in preverjanju) PCT pogojev. Prosimo in hvala za razumevanje!   Vir: http://www.jozef.si/

Izobraževanje kot priprava na preizkus (21. 10. 2021)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 7. oktober 2021 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 21. oktobra 2021, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (21. 10. 2021) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

7. oktobra 1868 se je v Mozirju rodil Žiga Laykauf, pesnik in publicist

Kamra.si, 7. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. oktobra 1868 se je v Mozirju rodil Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Umrl je 16. marca 1938 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

6. oktobra 1896 se na Dolnji Težki Vodi rodil Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog

Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1896 se je na Dolnji Težki Vodi rodil Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog. Umrl je 3. decembra 1965 v Ljubljani.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1915 maturiral. Najprej je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa je nastopal tudi kot amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1922 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Drama, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je leta 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani in mu je pomagal do prvega uspeha s tem, ko mu je zaupal vlogo Ferdiščenka v Idiotu. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev. Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma pa se je razvil v igralca močnih značajev. Nastopil je kot Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, Kantor, Grozd, Kalander iz Cankarjevih del ter imel glavno vlogo v Shakespearovem Falstaffu in Držićevem Botru Andražu. Leta 1946 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost vLjubljani. Prevedel in priredil je enaintrideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.

6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar

Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar. Umrl je 17. marca 2019 v Slovenj Gradcu. Dramatik, dramaturg, prevajalec in publicist Janez Žmavc je po opravljeni maturi na celjski gimnaziji v letih 1948 do 1952 študiral dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, po študiju je bil dve sezoni dramaturg v kranjskem Prešernovem gledališču, nato je pet let delal v Študijski knjižnici v Celju, potem pa se je kot dramaturg zaposlil v SLG Celje in ostal tam do upokojitve leta 1990. Posvečal se je gledališki publicistiki, prevajanju gledaliških besedil, urejanju gledaliških listov in praktični dramaturgiji. V prvi vrsti pa je bil dramatik. Najprej je pisal realistične drame, v katerih je problematiziral (malo)meščansko okolje v povojni družbi z vidika posamične intimne usode, pozneje je za prikazovanje pridobitniškega potrošniškega sveta uporabljal modernejši odrski izraz. Že v 80. letih je zanj značilen premik k absurdno groteskni in s prevladujočo ironijo zaznamovani gledališki konverzaciji. Napisal ali priredil je tudi številne igre za mladino in otroke.
še novic