AngartFilm

Angažirana etnografija, 26. februar 2013 ― AngartFilm V četrtek, 28.2.2013 ob 20:00 h, bomo na dogodku AgartFilm v Infoshopu na Metelkovi govorili o antagonističnem odnosuslišečega in ne-slišečega, družbenem razumevanju slišečih (posameznic in posameznikov) in gluhih, ter možnostih vključevanja slednjih v prakse, ki so po splošnem prepričanju rezervirane le za tiste, ki slišijo. Po mnenju BlažaBertonceljagluhi predstavljajo »skupino ljudi, za katere na podlagi dejstva, da ne slišijo glasbe, velja splošno mnenje, da ne morejo plesati. Vendar pa gluhi zaznavajo glasbo kot vibracijo in jo lahko uporabljajo za izvedbo plesnega giba. Hkrati se zavedajo, da je njihovo dojemanje glasbe drugačno, ker te ne slišijo, zato si večinoma ne upajo vključiti v plesne dejavnosti, kjer bi bili v stiku s slišečimi in tako izpostavljeni. Tako v najboljšem primeru organizirajo zabave v zaprtem krogu, kjer lahko prosto plešejo, najpogosteje pa plesa sploh ne vključijo med svoje dejavnosti. Strah gluhih pred plesom, sploh družabnimi plesi v paru, ki imajo strikten ritem, je delno povezan s prepričanjem, da ne morejo pravilno slediti ritmu. Argentinski tango je ples v paru, ki za razliko od drugih družabnih plesov nima standardiziranega ritma. Bistvena je komunikacija v paru in kreativna uporaba glasbe«. Blaž Bertoncelj, plesni pedagog in učitelj argentinskega tanga bo, izhajajoč izsvoje delovne prakse in raziskave v okviru diplomske naloge'Pilotska raziskava plesno gibalnih in socialnih vidikov aplikacije', govoril o novih in do sedaj večinoma neobravnavanih možnostih druženja gluhih in vključevanje le-teh v rekreativne prakse, ki so, še vedno, le skopo obravnavane ali pa so bile, na podlagi stereotipnega razmišljanja popolnoma zavržene, saj imajo po njegovem mnenju »gluhisicer bistveno manj možnosti socializacije kot slišeči, za kar lahko najdemo vzrok v predsodkih slišečih na eni strani in v večinoma nizkem samozaupanju gluhih na drugi. To vodi populacijo gluhih v izolacijo in omejevanje na določene aktivnosti 'primer

AngartFilm

Angažirana etnografija, 11. februar 2013 ― AngartFilm V četrtek, 14.2.2013 ob 20:00 h, bomo na dogodku AgartFilm v Infoshopu na Metelkovidali v ospredje zgodbe ljudi, ki so bili odstranjeni iz svojega okolja in izolirani terpostavljeni vpozicijo nezaželenegaDrugega. Zaradi bolezni, starosti, duševnestiske, različnosti od drugih, telesne ali duševne oviranosti, so se številni znašli v psihiatričnih bolnišnicah, splošnih in posebnih zavodih, zavodih za usposabljanje in drugih institucionalnih oblikah omejevanja, izključevanja ter zapiranja: ostali so brez svoje identitete, izgubili so državljanske pravice, onemogočeno jim je bilo delovanje inizražanje lastnega mnenja, izpostavljeni so bili psihičnim in fizičnim zlorabam, prisilni izolaciji, itd. Sistemi nadzorovanja in kaznovanja so jim prilepili oznako »nori« ali »kaznovani«, ker niso ali ne delujejo v skladu s postavljenimi družbenimi pravili ali normami. Namenili smo se pokazati, da pojem totalnosti (institucije)oz. institucija sama pripada, v metaforičnem pomenu, označevalcu 38. vzporednika. Kaže se kot realna in/ali navidezna meja med stoječimi družbenimi strukturami in realnimživljenjem posameznic in posameznikov, ideologijo institucionaliziranih načinov zdravljenja na eni strani in procesom dezinstitucionalizacije na drugi, moči bivanja v polju odločanja in vladanjanaproti stanju popolne izključenosti in pohlevnosti. Vid Sagadin, pesnik in anarhist, bo na podlagi svojih izkušenj govoril, tudi v pesniškem jeziku,o soočanju s psihiatričnimi institucijami, prevzemanju/otepanjunezaželene vloge problematičnega Drugega in izbojevanju po ohranjanju lastne integritete. Danes poznamo različne načine in prakse, kako ljudem pomagati, brez zapiranja in nasilnih izolacij. Obenem pa se soočamo tudi z neustreznostjo in neučinkovitostjo obstoječih in še vednodelujočih se totalnih ustanov. S to problematiko se, in se še vedno, spoprijema smoorganizirana skupina Izhod. Znotraj današnjega državnega prostora, vpetega v globalne in transnacionalne kapitalske

PROTEST V LJUBLJANI 21.12.2012; t.i. PRVA VSESLOVENSKA LJUDSKA VSTAJA

Angažirana etnografija, 7. februar 2013 ― Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE O spremembah, v/in izven okvira protestov, sem se v obliki polstrukturiranih intervjujih pogovarjala s petimi sogovorniki, kateri so v nadaljevanju predstavljeni pod izmišljenimi inicialkami. Sogovorniki so večinoma govorili v prid zamenjavi vladajoče elite, prisotno pa je bilo tudi mnenje, da ni alternative. Pri čemer je zanimivo, da je slednje mnenje bilo bolj prisotno pri mlajših sogovornikih. Večinoma so se vsi izrazili, da bo pot do sprememb, glede katerih so dajali vtis, da so nujne, daljši proces.  Vprašala sem jih zakaj so se udeležili protesta in kaj želijo, da se spremeni? Poleg agende ali različnih agend protesta me je zanimalo globlje ozadje. Večinoma so vsi opredelili svojo situacijo v prepletenosti s krizo današnjega časa. Edino sogovornik M.G., inžinir računalništva, je izpostavil, da ima dobro službo. V zvezi s čimer je povzel, da ne prosi za denar temveč, da moralno podpira ljudi v težji situaciji. Tudi politiko je problematiziral predvsem preko moralne komponente: Ker se mi zdi, da je to sedaj samo prva faza. More bit prva faza, ker če bo ostal samo pri tem, potem nismo nič naredil. Glavni problem je pomoje v tem, da je porušeno zaupanje med ljudstvom in med voditelji in da tudi če voditelji sprejmejo ukrepe, ki so sicer upravičeni, ljudstvo tem voditeljem ne verjame. In dokler imamo mi na oblasti ljudi, ki so kompromitirani in tisti ki so v opoziciji so kompromitirani, toliko časa ne bo noben ukrep, ki je sicer upravičen, sprejet s strani ljudstva. Tako da, karkoli se bo že zgodilo s temi demonstracijami, jaz upam, da

Angažirana etnografija, 28. januar 2013 ― AngartFilm V četrtek, 31.1.2013 ob 20h 30 min, bomo na dogodku AgartFilm v Infoshopu na Metelkovi govorili o uporih v Latinski Ameriki, v navezavi s situacijo v Sloveniji. Upori, ki so bili in so še vedno prisotni na globalni ravni, so reakcija na neoliberalne politike. Slednje težijo k vitki državi in rušenju javnega dobrega. Nevidna roka prostega trga se po drugi strani sooča z vidno roko množičnih uporov. Upore, kot smo jim priča danes, lahko mislimo tudi kot odklon od želene poslušnosti, ki je cilj vladajočih političnoekonomskih struktur.Juš Škraban, študent OEIKA, bo skušal prikazati vpliv neoliberalnih politik na šolstvo, na podlagi kritične pedagogike in Freirejevega dela Pedagogika zatiranih. Filozof Darij Zadnikar bo spregovoril o revolucionarnih teorijah in refleksijah boja. Izhajal bo iz komparativnih, teoretičnih okvirov in svojih terenskih raziskav, ki jih je med drugim opravil tudi med mehiškimi Zapatisti. Miha Poredoš, absolvent OEIKA, bo predstavil svoj film "Ollanta traidor, la UNA te repudia!" , ki prikazuje upor študentov in študentk v Peruju, ki ga je posnel v času svojega terenskega dela. Prispevkom sledi diskusija.Dogodek bo moderiral absolvent OEIKA, AljošaDujmić. Kratek opis filma: Puno, malo perujsko mesto ob svetovno znanih plavajočih otokih na jezeru Titikaka, se je letošnjo pomlad znašlo v centru ostrih uporov proti privatizaciji javnega šolstva. Ministrstvo za šolstvo želi Narodni univerzi Altiplano (UNA) z odlokom naložiti izplačevanje plač iz lastnega proračuna novo habilitiranim zaposlenim, kar bi za univerzo pomenilo zvišanje ostalih postavk (vpisnine, sprejemni izpiti) in posledično njeno počasno privatiziranje. Najbolj ogroženi bi bili študenti iz slabše situiranih družin, kateri so v večini. Zato so se študentje in profesorji v seriji protestov odzvali na napovedane spremembe v visokem šolstvu. Bežen vpogled v njihov boj si lahko ogledate v tem filmu. Vljudno vabljene in vabljeni!-----Prispevek o dogajanju na tem A

Angažirana etnografija, 28. januar 2013 ― AngartFilm Tema z naslovom V res publici prijateljujejo tatovi časa, ki se bo odvila v četrtek, 24.1.2013 ob 20 h zvečer, v Infoshopu na Metelkovi, se bo nanašala na trenutno politično stituacijo, s katero se vsakodnevno soočamo kot posamezniki, člani skupin ali novonastalih gibanj - v medsebojnih interakcijah in v odnosu do družbenih vsebin oziroma spreminjajočih se form, ki nam jih vsakodnevno vsiljuje avtoriteta politične volje, ki pa postaja vedno bolj nasilna in izključujoča do tistih (Drugih), ki se ideološko z njo ne strinjajo. Večajo se mehanizmi družbene kontrole, torej nadzorovanja in kaznovanja - omejuje se pravica do gibanja, zasedanja javnih in drugih prostorov, izničujejo se pravice pri izrekanju državljanske volje, izvršujejo se različni pritiski, ki ustvarjajo klimo kulture strahu in še bi lahko naštevali. Problematičnost medijskega poročanja, medijskega diskurza in vplivanje na raziskovalno, tudi novinarsko delo in posledično (ne)možnost do intelektualne kritičnosti so tiste teme, ki jih bomo, v sklopu dogodka AngartFilm, dali v ospredje. Večera se bosta udeležila tudi raziskovalni novinar Dejan Karba in sociologinja Ksenija Vidmar Horvat, ki nam bosta na podlagi svojih lastnih izkušenj iz polja prakse in teorije, odgovorila na številna zastavljena vprašanja. Dogodek bo vodil absolvent iz Oddelka etnologije in kulturne antropologije FF, Aljoša  Dujmić.          Vljudno vabljene in vabljeni!

Na grško-rimski galeji?

Angažirana etnografija, 16. december 2012 ― Klikni link za avdio:http://www.radiostudent.si/ politika/off-komentar/na-gr% C5%A1ko-rimski-galeji (off komentar)http://www.radiomars.si/index. php/info/45-ot/193-rajko- mursic-grsko-rimska-galeja (odprti termin) Ob opozorilni stavki javnega sektorja aprila letos sem ugotavljal, da nas je prejšnja vlada hotela stlačiti na fantomski francosko-nemški vlak, sedanja pa nas pošilja na grško-rimsko galejo. Takrat sem bil prepričan, da tega ne bomo dopustili, saj je naša pot pot solidarnosti in pravične razdelitve družbenega bogastva. Konec koncev tudi Ustava opredeljuje Republiko Slovenijo kot pravno in socialno državo. Ob opozorilni stavki sem dodal tudi, da je skupni sovražnik delavcev v javnem in proizvodnem sektorju gusarski kapitalizem, ki vztrajno niža vrednost dela. Ko ljudi brutalno postavi pred izbiro med brezposelnostjo in mezdo, ki vodi v revščino, ostane za socialni dialog malo prostora. Ali nič več. In ko se nekdo spomni zarubiti še zadnje ostanke prihrankov ljudstva za polnjenje javno-zasebnih žepov, je mera polna. Po ponedeljkovi vstaji Mariborčanov in Mariborčank ter brutalnem nastopu policije proti njim Slovenija ni več država, kakršno smo zasnovali v osemdesetih letih. Vodilni predstavniki slovenske desnice prodajajo tezo o nelegalnosti spontanih demonstracij, obenem pa nas prepričujejo, da je pravico do zborovanja ljudstvu podelila šele Ustava Republike Slovenije leta 1991. Tako ustava kot država sta nastali tudi na temelju spontanega upora proti posegu vojaškega sodišča v civilne zadeve, za nameček pa je razsojalo še v tujem jeziku. Zbiranje protestnikov na Roški ulici v Ljubljani bržkone ni bilo prijavljeno. Takratna »totalitarna« oblast protestnikov ni razgnala. In to ni bil edini primer spontanega izražanja nasprotovanja delovanju takratne oblasti. Vsi protesti v prejšnji in novi državi, kar jih pomnim od zgodnjih osemdesetih let dalje, so potekali nenasilno. Razvila se je specifična oblika učinkovitega nenasilnega protesta, tudi za naš prosto

Angažirana etnografija, 3. december 2012 ― AngartFilm  Danes smo priča prestrukturiranju in ekspanziji kapitalističnega sistema, ki načine ustvarjanja in prečrpavanja bogastva ter razmerja moči vrača na raven pred drugo svetovno vojno. Cilj teh procesov je povrnitev absolutne moči in bogastva kapitalističnim lastniškim elitam, ki so – zaradi stagnacije tradicionalnih načinov proizvodnje in izčrpanih možnosti za širjenje dobička – v sedemdesetih letih 20. stoletja poiskale nove načine akumulacije kapitala. Med drugim s pomočjo novega organiziranega napada na (že tako okrnjene) človeške in delavske pravice ter s privatizacijo javnega dobrega. Zato namesto o polni socialni državi blaginje (ki jo je poznal socializem) in minimalni socialni državi blaginje (ki jo je dopustil zahodni kapitalizem v fazi sklepanja začasnega in kontroliranega socialnega miru), govorimo o korporativni državi blaginje .  (Resolucija proti privatizaciji javnega visokošolskega izobraževanja 2012) Ta četrtek, 6. 12. 2012, ob 20h, se bomo, na AngartFilmu v Infoshopu na Metelkovi, skupaj z Lilijano Burcar, Primožem Krašovcem in Goranom Lukičem, posvetili kritiki razpada socialne države v času post-socializma. Prikazali bomo tudi filmček, v katerem so posamezniki in posameznice odgovarjali na vprašanje: ''Kdaj po vašem mnenju socialna država preneha biti socialna država?'' Vljudno vabljene in vabljeni!

Angažirana etnografija, 26. november 2012 ― AngartFilm V četrtek, 29. 11. 2012, ob 20h zvečer, na AngartFilmu v Infoshopu na Metelkovi bomo prejšnje teme novih oblik fašizma prelevili v obravnavanje nacionalizma. Z nami bodo študent etnologije in kulturne antropologije Juš Škraban, ki se posveča raziskovanju koncepta Drugega. Na podlagi analize medijskega diskurza bo pokazal na mehanizme, ki konstruirajo Drugega - Trenirkarja; profesor etnologije in kulturne antropologije dr. Bojan Baskar, ki raziskovalno deluje na različnih področjih socialne antropologije bo govoril o kulinaričnem nacionalizmu; raziskovalka in (so)delavka na Mirovnem Inštitutu dr. Veronika Bajt se bo posvetila temam ksenofobije in rasizma, diskriminacije ter konstrukciji nacionalnih identitet. Ogledali si bomo filmček Stewarta Leeja, Identity. Dogodek bo vodil absolvent na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF, Aljoša Dujmić. Vljudno vabljene in vabljeni!

AngartFilm - nove oblike fašizma

Angažirana etnografija, 19. november 2012 ―                                        AngartFilm V tokratnem četrtkovem večeru, 22. 11. 2012, ob 20h, se bomo na AngartFilmu v Infoshopu  ukvarjali z novimi oblikami fašizma, saj nadaljujemo tematike, s katerimi smo se soočali v zadnjih dveh večerih, ko smo vrednotili pomen NOB.  Z nami bodo profesor sociologije dr. Rastko Močnik, ki bo teoretično razdelal sodobne vidike fašizma; pesnik in profesor primerjalne književnosti dr. Boris A. Novak bo predstavil svoje poglede na fašizem v novih preoblekah; z dramaturginjo in publicistko Andrejo Kopač pa se bomo pogovarjali o problemu fašizacije domače in mednarodne gledališke scene, s katerim so se ukvarjali na simpoziju Koliko politike, koliko fašizma ?, ki se neposredno navezujejo na aktualno politično dogajanje v posameznih državah in nagel vstop različnih vrst fašizmov v polje umetniške in kulturne produkcije. Izhodišče za konceptualizacijo tega  simpozija je bila knjižica dr. Rastka Močnika: Koliko fašizma?, v kateri med drugim izpostavi, da se moramo sprijazniti, da bomo v prihodnje živeli s fašistoidnimi učinki, zato je mogoče razpravljati le o količini njihovega vpliva.  Diskusiji z gosti bo sledila projekcija filma Na drugi strani reke - Dall'altra parte del fiume,v režiji Roberta Pignonija in Uršule Lipovec Čebron, ki se ukvarja s povezavami med italijanskimi koncentracijskimi taborišči v preteklosti in centri za tujce, z apatridnimi Romi v Italiji, izbrisanimi v Sloveniji ter migracijsko politiko v današnjem času. Dogodek bo vodil absolvent Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF, Aljoša Dujmić.                                                        Vljudno vabljene in vabljeni!

Angažirana etnografija, 13. november 2012 ― AngartFilm Ta četrtek, 15. 11. 2012 ob 20h, vas vabimo v Infoshop na AngartFilm, kjer se bomo ukvarjali z vrednotenjem bolj zapostavljenih vidikov NOB. Želimo si kritične predstavitve oz. razjasnjevanja pomenov NOB, saj so razvrednoteni zaradi diskurzov, ki v današnjem času zamegljujejo vlogo partizanov v 2. svetovni vojni. Z nami bodo dr. Božo Repe, profesor sodobne zgodovine na FF ter dr. Rajko Muršič, profesor etnologije in kulturne antropologije na FF. Diskusiji bo sledila predpremiera filma doktorja medicine in neodvisnega filmskega režiserja Dimitra Anakijeva, z naslovom Borci se borijo. Večer bo vodil absolvent etnologije in kulturne antropologije Aljoša Dujmić.  Vljudno vabljene in vabljeni!   Aljoša Dujmić

Angažirana etnografija, 3. november 2012 ― AngartFilm Čas dogodka Četrtek, 8. november 2012, ob 20.30h Kraj dogodka Infoshop, AKC Metelkova mesto Kratka vsebina V četrtek, 8.11.2012, ob 20.30h zvečer, se bo v Infoshopu na Metelkovi odvil prvi sklop dogodka AngartFilm na temo NOB. Tema, ki bo ta večer prišla v ospredje, je brisanje socialnega spomina. Dipl. etnologinja in kulturna antropologinja Mateja Slovenc bo na podlagi svojega diplomskega dela analizirala predvsem družbeno-politične vplive na socialni spomin Posavčanov o Črni roki in Francu Strahu. Strokovna teoretska nadgradnja izpostavljene tematike bo pripadala doktorju znanosti s področja zgodovine, znanstvenemu svetniku in rednemu profesorju Otu Lutharju, ki je med drugim tudi direktor ZRC SAZU. Tretji gost večera bo neodvisni filmski režiser Dimitar Anakijev, ki bo predstavil svoj film Poslednji Žilnik. Večer bo vodil absolvent Oddelka etnologije in kulturne antropologije Aljoša Dujmić. Po uradnem delu sledi diskusija. Vljudno vabljene in vabljeni!

Angažirana etnografija, 24. oktober 2012 ― Čas dogodka Četrtek, 25. oktober 2012, ob 20 h Kraj dogodka Infoshop, AKC Metelkova mesto Kratka vsebina V četrtek, 25.10.2012, ob 20h zvečer, se bo v Infoshopu na Metelkovi odvil drugi sklop na temo Izbrisani. V prvem sklopu smo se skozi prizmo foucault-jevih tehnik vladanja dotaknili novih manipulacij in kršitev, s katerimi se srečujejo Izbrisani s strani predstavnikov oblasti ter pravniških zastopnikov in pokazali na družbene podganarje, kot jim pravi Badiou, ki so vrženi v trajanje, ki se jim ponuja in sami niso zmožni vzpostaviti nekega drugega trajanja, ker zastopajo čas, ki nam ga dodeljuje država ali stanje situacije. V drugem sklopu želimo najti oziroma zgraditi tisto točko mišljenja ali delovanja, ki bo, v badioujevem pomenu, povzdignila nemoč na raven nemožnega. Izzivi s katerimi se bomo srečevali v drugem sklopu se bodo nanašali na tiste kohezijske družbene sile, ki (so)delujejo v smeri opolnomočenja Izbrisanih. Gosta večera bosta Dr. Uršula Lipovec Čebron, profesorica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, sodelavka pri tekočem projektu 'Izbrisani: Poprava kršitev človekovih pravic' na Mirovnem inštitutu, sourednica knjige 'Zgodbe izbrisanih prebivalcev', avtorica številnih člankov na temo Izbrisani, itd. ter Dimitar Anakijev, neodvisni filmski režiser, avtor številnih filmov kot so Amigo, Srpski ekseri, Poslednji Žilnik, Moj ljubi geto, Državljan A. T., itn. Večer bo vodil Aljoša Dujmić, absolvent FF na Oddelku etnologije in kulturne antropologije. Po programskem delu, v katerega je vključen tudi ogled filma Rubbed out (2004) neodvisnega režiserja Dimitra Anakijeva, sledi diskusija. Vljudno vabljene in vabljeni!

Angažirana etnografija, 21. oktober 2012 ― 1. Dogodek AngartFilm, 18.10.2012 - reportaža s komentarjem Odločil sem se, da pričujoče besedilo oblikujem tako, kot je vidno že v naslovu – reportaža s komentarjem. Če mi je še kaj ostalo od mature – reportaža naj bi bila »objektivna«, vendar si ne morem pomagati, da ne bi vključil lastnih opažanj in razmišljanj. Namen teksta je predvsem predstaviti, kaj konkretno se je odvijalo na dogodku in ga s tem približati ljudem, ki niso prišli. Torej – to besedilo govori o prvem dogodku AngartFilm, ki se je odvil v četrtek, 18.10.2012, v Infoshopu na Metelkovi. Je prvi del tematskega sklopa pod mentorstvom neodvisnega filmskega režiserja, Dimitra Anakieva. Slednji je svoje štiri četrtkove večere razdelil na polovico, pri čemer bo prva obravnavala temo izbrisa, druga pa NOB. Večer je otvoril Aljoša Dujmić, absolvent na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo (OEiKA) na Filozofski fakulteti, ki je v največji meri tudi zastavil koncept dogodkov AngartFilm. V svojem obširnem uvodu je začel z zgodbo Charlesa Dickensa v romanu »Great Expectations« in jo povezal z istoimenskim filmom režiserja Davida Leana, saj imata oba podoben fokus – to je pravni sistem. In kako se to povezuje s tematiko večera? Tudi mi smo se dotaknili pravnega sistema, saj je prav ta omogočil veliko črno piko v zgodovini Slovenije in to že kar takoj na njenem začetku. To je bil izbris 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in odvzem pravnega statusa tem ljudem, ki se je zgodil 26. februarja leta 1992. Izhajajoč iz koncepta Michela Foucaulta »tehnike vladanja« je Aljoša pokazal, kako se je slednja manifestirala na manjšini – izbrisanih. Nadalje je Aljoša, opirajoč se na koncept »podganarja«, ki ga je uvedel Alain Badiou, vpeljal v zgodbo izbrisanih pravnika in bivšega ustavnega sodnika Matevža Krivica, ki se »zavzema« za pravice izbrisanih. Razložimo z besedami Aljoše - »za podganarje, po Badiouju, je značilno /…/, da so vrženi v trajanje, ki se jim ponuja in sami niso zmožni vzpostavi

Angažirana etnografija, 21. oktober 2012 ― Čas dogodkaČetrtek, 25. oktober 2012, ob 20 hKraj dogodkaInfoshop, AKC Metelkova mestoKratka vsebinaV četrtek, 25.10.2012, ob 20h zvečer, se bo v Infoshopu na Metelkovi odvil drugi sklop na temo Izbrisani. V prvem sklopu smo se skozi prizmo foucault-jevih tehnik vladanja dotaknili novih manipulacij in kršitev, s katerimi se srečujejo Izbrisani s strani predstavnikov oblasti ter pravniških zastopnikov in pokazali na družbene podganarje, kot jim pravi Badiou, ki so vrženi v trajanje, ki se jim ponuja in sami niso zmožni vzpostaviti nekega drugega trajanja, ker zastopajo čas, ki nam ga dodeljuje država ali stanje situacije. V drugem sklopu želimo najti oziroma zgraditi tisto točko mišljenja ali delovanja, ki bo, v badioujevem pomenu, povzdignila nemoč na raven nemožnega. Izzivi s katerimi se bomo srečevali v drugem sklopu se bodo nanašali na tiste kohezijske družbene sile, ki (so)delujejo v smeri opolnomočenja Izbrisanih. Gosta večera bosta Dr. Uršula Lipovec Čebron, profesorica na Oddelk
še novic