Slovenski Terminološki posvet

Slovenski Terminološki posvet

Biblio terminologija, 18. oktober 2016 ― Brdo pri Kranju, 13. in 14. oktober 2016 Ena od značilnosti reševanja širših družbenih problemov tam, kjer se odloča, je sporadičnost in veliko nihanje intenzitete, lotimo se jih vsake kvarte enkrat, pa takrat na juriš in z vso silo(vitostjo), potem pa dolgo časa spet nič in brezbrižno s praznimi baterijami naprej. Nič drugače ni s t.i. skrbjo za slovenski jezik, včasih že kar obrambo jezika (pred kom neki? V nedavni medijski in tudi parlamentarni razpravi so nekateri razpravljalci odkrito namignili, da slovenskega jezika ni treba braniti, treba ga je samo omogočiti… ). Eden takih zaščitniških izbruhov je bil tudi letos ob razpravah o novem visokošolskem zakonu, ki so jih spremljale celo peticije. Pred tem ni bilo kaj dosti in kdo ve, kako bo odsihmal. Ob tem prepogosto pozabljamo in spregledamo, da slovenščina ni samo ena in za vse enaka. Večina strok ima izdelan svoj specifičen sporazumevalni jezik, strokovno terminologijo. Razvita terminologija je eden ključnih dejavnikov za učinkovito komuniciranje v stroki in upravljanje z znanjem. Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da mnogim jezikom, ki ne razvijajo in ne uporabljajo najnovejših jezikovnih tehnologij, v kratkem grozi "digitalno izumrtje". V Sloveniji je nastalo na tem področju nekaj formalnih dokumentov, za nas sta zanimiva npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (ReNPJP14-18) in na njem temelječi Akcijski načrt za jezikovno opremljenost. Na področju terminologije so bile zaznane predvsem naslednje potrebe: skupno in poenoteno spletno mesto za vse (doslej razpršene) terminološke vire, usklajena in enotna načela za gradnjo terminoloških zbirk, ki omogočajo enostavno distribucijo in izmenjavo, zmogljiva in brezplačna spletna aplikacija za izdelavo terminoloških baz, orodje za luščenje terminologije iz besedil, korpusov in pomnilnikov, ki pospeši izdelavo terminoloških baz za še neobdelana področja, kakovostno in pravočasno terminološko svetovanje. Ministrstvo za zu
Krimič

Krimič

Biblio terminologija, 13. oktober 2016 ― © All-len-All Zadnjič sem podopustniško razpredal o ljubičih in roza romanih (Ljubiči in roza romani), ki zagotovo predstavljajo poglavitni in najbolj priljubljeni del poletnega branja, tokrat pa še nekaj besed o krimiču, ki je prav tako že dolgo eden od stebrov prostočasnega branja vseh starostnih skupin in eden od patronov broširane knjižne produkcije. Z njim sem rasel tudi jaz in Simenonov komisar Maigret je bil moj idol, kasneje seveda neprekosljivi Sherlock. Katerega od angleških ali francoskih klasikov še danes z veseljem pogledam na televiziji, ameriški praviloma v to mojo skupino danes ne sodijo. Kriminalni roman je pripovedni žanr, ki ima za izhodišče kriminalna dejanja, za temo pa odkrivanje njihovih motivov in storilcev. Žanrski tipi kriminalnega romana so detektivski roman, ki opisuje načine odkrivanja kriminalnega dejanja, sodna drama, ljubezenska kriminalka, drugi se osredotočajo na forenzične preiskave, psihološka ozadja zločinov, večplastni prikaz glavnih junakov, pozitivnih ali negativnih itd. Lahko so grozljivke ali polne humorja. Kriminalni roman je v preteklosti veljal za manjvredno literarno zvrst, očitali so mu množičnost, popularnost, ideološkost, moralističnost ali celo propagandističnost. Dandanes tako razlikovanje večinoma več ne velja, vseeno pa se v določenem delu strokovne in laične javnosti še vedno pojavlja. Za prvo kriminalno pripoved v zgodovini sodobne zahodne književnosti velja kratka povest Edgarja Allana Poeja Umor v ulici Morgue (1841), ki je uvedla prvega literarnega detektiva, vsevednega moža, ki reši vsako uganko. Pomemben pečat v razvoju kriminalnega romana je dal Arthur Conan Doyle s kriminalnimi primeri Sherlocka Holmesa, detektiva z izrednimi intelektualnimi zmožnostmi. V začetku 20. stoletja je Agatha Christie v žanr vpeljala detektiva Hercula Poirota in nato Miss Marple, starejšo gospo, ki kot amaterka pronicljivo prekaša poklicne policaje in rešuje zapletene umore. Pogostost pojavljanja imen dveh najz
Ljubiči in roza romani

Ljubiči in roza romani

Biblio terminologija, 7. oktober 2016 ― Roza roman - Tipičen primerek nemškega kolportažnega ljubezenskega romana po 2. svetovni vojni. Pomembna informacija je na ovoju desno zgoraj: tisk z večjimi črkami! © gettyimages S pešanjem poletnih barv in neusmiljenim odmikom že skoraj pozabljenega počitniškega časa se je zaključilo tudi obdobje, ko so ljubiči napolnili celo popotne cajne marsikaterega bralca, ki sicer prisega samo na izbrano in kakovostno literaturo, druge pa se niti s palico ne dotakne. Na dopustu, predvsem pa na plaži, so ljubiči zagotovo prevladujoče branje, navadno žepnega formata in mehko vezani, izposojeni v knjižnici, posvaljkani in s platnicami, ki so zaradi "enoročnega" branja zavite okrog hrbta, zašpehani s faktorjem 30 in več pa seveda okrašeni z oslovskimi ušesi vseh oblik in velikosti. Porumenelost in obrabljenost posameznih listov in/ali poglavij je odličen pokazatelj odlomkov, kamor se splača takoj pokukati. Še vedno so prej v tiskani kot elektronski obliki, sončijo pa jih predvsem gospe in gospodične vseh starosti, začenši s puberteto (dovolj zgovoren je angleški termin chick lit(erature)). Vse to seveda ne pomeni, da niso velikemu delu bralstva neglede na spol in starost za družbo in uteho tudi v dolgih zimskih večerih in nočeh. Statistike npr. kažejo, da so tovrstni ljubezenski romani v Severni Ameriki najbolj priljubljen literarni žanr in obsegajo okrog 55% vseh leta 2004 prodanih broširanih izdaj. Knjigarna v enem večjih ljubljanskih nakupovalnih centrov. Prodajalko je zelo zanimalo, zakaj mi je tako všeč ta napis! Ljubič je eden od predstavnikov pogrošne literature (o tej kdaj drugič), torej pogrošni ljubezenski roman, ki se je razvil iz tradicionalnega ljubezenskega romana in se najbolj razmahnil v drugi polovici devetnajstega stoletja. Kot žanr je bil namenjen predvsem ženskemu bralstvu, polnil je podlistke dnevnega časopisja ali izhajal v trafikarskih serijah (nem. Heftroman, ang. dime novel), navadno brez pravih platnic in vezan zgolj v papirni ovoj. Nekate
Evropska digitalna knjižnica

Evropska digitalna knjižnica

Biblio terminologija, 23. september 2016 ― Digitalna knjižnica je termin in pojav, ki ga srečujemo na vsakem koraku in brez katerega si današnjega sveta več ne moremo zamišljati. Skoraj vsakdo med nami se je z njo kako spečal, eni jih gradijo, nekateri celo prispevajo svoja dela vanje, skoraj vsi pa jih vse pogosteje in že kar vsak dan uporabljamo. Na tisoče jih je že, spomnimo se samo nekaterih naših kot so na primer Digitalna knjižnica Slovenije, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani ali Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, ena največjih in za evropsko kulturo najpomembnejših pa je zagotovo Evropska digitalna knjižnica ali Europeana. Z njeno otvoritvijo na spletu novembra 2008 je povezana zanimiva anekdota, saj se je zaradi nenavadno velikega zanimanja in nepričakovanega navala milijonov sočasnih uporabnikov strežnik skoraj takoj povsem sesul in neučakanci so morali še malo počakati. Največje zanimanje je bilo menda za digitalizirano Mono Liso. Obsežni vseevropski projekt za vzpostavitev Europeane je začela leta 2005 Evropska komisija, pri njem pa je sodelovalo več kot 1500 kulturnih ustanov in organizacij iz vseh takratnih 27 držav članic EU, med njimi tudi nekatere najprestižnejše institucije svetovnega kova kot so pariški Louvre, amsterdamski Rijksmuseum, londonski Natural History Museum ipd., pa tudi manjše, vandar zato nič manj pomembne, kot npr. Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je hkrati slovenska nacionalna združevalka digitalnih vsebin. Europeana ponuja brezplačen dostop do 15 milijonov digitalnih vsebin evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki, poleg gradiv knjižnic tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov (npr. arhivov radia in televizije, filmskih arhivov itd.). Omogoča neposreden dostop do digitaliziranih knjig, avdio in videogradiv, fotografij, slik, zemljevidov, rokopisov, časopisja ter arhivskih dokumentov, ki so del evropske kulturne dediščine. Obiskovalci lahko v svojem lastnem jeziku in z enega samega mesta raziskujejo različne virtualne zbirke evrops
Evropski dan jezikov

Evropski dan jezikov

Biblio terminologija, 14. september 2016 ― Konec meseca praznuje že petnajsto obletnico prav poseben dan, to je evropski dan jezikov. Praznovanje ni prav bučno, ampak slavljenci, evropski jeziki, so pomembni in jih ne gre zapostavljati. Imejmo jih radi! "Evropski dan jezikov" v uradnih jezikih EUIATE V Evropski uniji, kjer živi v 28 državah okrog 508 milijonov ljudi, je štiriindvajset uradnih in delovnih jezikov, to so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. V državah članicah unije se poleg teh 24 uradnih jezikov govori še najmanj 60 regionalnih jezikov in jezikov manjšin, to je pripadnikov avtohtonih evropskih skupnosti. Tokovi globalizacije in priseljevanja še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov, saj naj bi se po nekaterih ocenah v Evropi, kjer živi v 47 državah okrog 800 milijonov prebivalcev, govorilo 175 ali celo 200 različnih jezikov. Kako se oglašajo nekatere živali v drugih jezikih. © Fun with kids Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo evropskega okolja. Takrat je postal 26. september tudi uradno praznik z imenom evropski dan jezikov, ki ga odtlej vsako leto praznujejo države Evrope. Ta dan se v evropskih državah odvija na stotine različnih dejavnosti in prireditev (svoje programe imajo tudi knjižnice), ki na različne načine predstavlja prebivalcem Evrope bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov ter spoznavanja njihove raznolikosti in bogastva. Jeziki so vezivo evropskega povezovanja, zato Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da predstavlja jezikovna raznolikost pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celin
Plažnice so za na plažo

Plažnice so za na plažo

Biblio terminologija, 27. julij 2016 ― © Pausa Caffè Zadnjič sem razpredal o knjižnicah, ki nam v poletnem času prijazno sledijo na ulico, avtobusno postajo, v naravo in celo na morje ali v gore (O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem), tokrat pa nekaj besed o zgodbah za na plažo. Knjiga je knjiga . . . pa vendar ni čisto tako! Knjige se ne razlikujejo samo po vsebini, zelo različne so si lahko tudi po obliki, izdelavi, materialu in celo po načinu uporabe ali namenu. Zato ne preseneča, da imajo nekatere med njimi tudi svoje ime, čisto posebno, marsikatero je bilo skovano šele pred kratkim. O nekaterih malce drugačnih smo tukaj že pisali, to so npr. skokica, zvočnica, tipanka, žepnica in razpiranka, gotovo pa ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanko, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje oz. predstavlja knjigo. In ko ravno misliš, da si jih že vse videl in srečal, se ti pritepe nova, še bolj nenavadna in čudna. Ena takih je prišla s počitnicami v začetku letošnjega poletja, to je plažnica. Plažnice sicer niso knjige, so kratke samostojno objavljene zgodbe izpod peresa slovenskih avtorjev, dosegljive na spletu, ki si jih lahko bralec v nekaj različnih datotečnih formatih brezplačno prenese na pametni telefon ali tablico, v Ljubljani jih lahko prebirate celo na obcestnih panojih. Nastajajo kot akcija Simobil.si v sodelovanju z avtorji in so namenjene vsem, ki si poletja in poležavanja na plaži ali v senci ne znajo predstavljati brez branja. Plažnice so praviloma zelo kratke zaključene zgodbe, predvidena dolžina branja je navedena v njenem opisu, doslej objavljene trajajo od ene do sedem minut, ena sama dosega bralni čas 13 minut. Nova plažnica izide vsak torek, četrtek in soboto, dosegljive pa so na naslovu http://plaznice.odljudi.si/ in se je na njih mogoče tudi naročiti. Do objave tega zapisa jih je izšel že dober ducat, za letošnje poletje pa jih obljubljajo 39, ". . . Poskrbeli bodo za vse vrste žanrov, tako da bo lahko vsakdo našel ne
O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem

O knjigobežnicah in drugih poletnih knjižnicah na prostem

Biblio terminologija, 20. julij 2016 ― © Petrov Plac Poletje je čas, ko številni knjigoljubi in knjigoljubci, knjigožeri, knjižni molji in knjigobrbci ter ostala knjigožerska golazen, imenovana tudi homo legens (neznansko učene in skoraj strašljive tujke za poimenovanje pripadnikov te nevarne podvrste homo sapiensa bom pustil za kdaj drugič, na primer po počitnicah . . . ), zapustimo dolgočasne pisarne, temačne delovne sobe in zatohle knjižnice, množično privremo na plano in privlečemo s seboj naročaj ali dva knjig, teh trpežnih in zvestih življenjskih prijateljic in učiteljic. Globoko zadihamo in se po dolgem času ponovno začudimo, kako lepa je vendar (še vedno) narava, hlastaje z branjem tešimo v sebi čez leto zatirani delirij abstinenčne krize, knjige pa izpostavimo zraku in soncu, včasih pljusku jadranske vode, kavice ali piva, mogoče še mleka za sončenje. Vse to hvaležno prenesejo, sploh pa, če so iz knjižnice. Domače tega ne marajo . . . Knjig seveda nikoli ni dovolj oz. jih ravno v najbolj kritičnem trenutku zmanjka, noben nakupovalni cekar ne zmore pritovoriti iz knjižnice toliko knjig, kot jih lahko knjižni molj med počitnicami pogloda. Zasilni izhod se kaže v elektronskih bralnikih in tablicah, celo večjih bistrih telefonih, dokler seveda zdrži baterija. Nekateri navdušenci tovorijo na takem gadgetu kar za celo knjižnico nabranih knjig, z malo spretnosti pa se da med tem, ko na terasi čakaš novo hladno pivo, na Biblosu prek svoje knjižnice izposoditi ali pri Amazonu kupiti še kaj novega iz njihovega nabora. Dokler zmore kreditna kartica. Elektronske knjige imajo seveda svoje neizpodbitne prednosti, ki pa prepričanemu knjigoljubu ne odtehtajo pristnega stika in občutka intimne povezanosti s tiskano knjig. Na tem mestu se bom vzdržal vsakršne primerjave in/ali sodbe o branju tiskanih in elektronskih knjig. Za kaj takega je v mraku poletnega večera počutje na terasi preveč prijetno. Tovorjenje knjig za seboj v poletni vročini in s potnimi rokami ni prav prijetno, knjižnice imajo poseb
Ghostwriter

Ghostwriter

Biblio terminologija, 12. julij 2016 ― © Brainless Tales Pred dnevi je pritegnil mojo pozornost novinar na eni od komercialnih televizijskih postaj, ki je v prispevku o pravkar iztekajočih se predbolonjskih študijskih programih in množici "starih" študentov, ki skušajo diplomirati do 1. septembra, v nedogled ponavljal angleško besedo ghostwriter. Prispevek je govoril, podobno kot že pred dobrim letom, o tem, kako je mogoče naročiti in kupiti celotno besedilo diplomske naloge, magisterija, strokovnega članka in seveda tudi o "poklicnih" piscih, ki opravljajo to storitev po naročilu. Pri tem me je zmotilo dvoje. Najprej to, da se novinar in njegovi sodelavci niti najmanj niso potrudili najti (in uporabiti) slovenskega izraza, potem pa še očitna poenostavitev prikazovanja in poročanja, iz katere so lahko gledalci upravičeno sklepali, da so ghostwriterji samo (ali predvsem) pisci v akademskem okolju, ki opravljajo nečedne posle in pomagajo lenuhom in prevarantom do diplome. Skratka bad guys. Pa začnimo od zadaj. Angleški termini Ghostwriter, pogosto pisano tudi kot ena beseda ghostwriter, ghost-write, ghost-writing (tudi ghosting), ghost-written so relativno mladi in jih tako Oxford English Dictionary kot tudi Online Etymology Dictionary zasledita šele v prvi polovici 20. stoletja. Sam pojav najetih piscev je seveda mnogo starejši, lep primer iz literarnega sveta je npr. drama Cyrano de Bergerac Edmonda Rostanda, v kateri Cyrano napiše ljubezensko pismo Roxani kot pomoč svojemu prijatelju Christianu. V glasbenem svetu je Wolfgang Amadeus Mozart znan kot skladatelj, ki je za denar pisal drugim bogatim skladateljem, pa tudi za Alexandra Dumasa se že dolgo ve, da so njegovi romantično-pretepaški romani nastali v sodelovanju z najetimi in plačanimi pisci, katerih imena so prišla v javnost šele mnogo kasneje. Tudi sloviti nemški pisatelj Heinz G. Konsalik je imel v zadnjih letih življenja, ko je imel že hudo sladkorno bolezen, pisca, ki je pisal zanj. Kdo (in kaj) je torej ghostwriter? To je oseba,
Prenovljen Islovar 3.0.

Prenovljen Islovar 3.0.

Biblio terminologija, 1. julij 2016 ― Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica. O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh Bibliotekarske terminologije že pisali. Marsikdo med nami ga uporablja in kar navadili smo se njegove podobe. In malce zastarelega vmesnika. Danes, 1. julija 2016, pa nas že pričakuje v novi podobi in predvsem s povsem prenovljenim uporabniškim vmesnikom. Mnogo znanja, truda in časa je bilo potrebno, sedaj je pred nami. Urednica mag. Katarina Puc in predsednik jezikovne sekcije Slovenskega društva INFORMATIKA dr. Tomaž Turk sta ga slovaropisni skupini napovedala takole: "Po 15. letih od prve objave Islovarja danes objavljamo Islovar 3.0. Od 1. oktobra 2004, ko smo Islovar zadnjič obnovili, je vrnil zadetke za več kot 4 milijone poizvedb. 30.000 iskanj mesečno dokazuje, da je Islovar zelo aktualen. Nova rešitev prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Delo urednikov pri vnašanju in popravljanju izrazov bo zdaj drugačno, hitrejše. Razprave na forumu bodo lahko razrešile marsikatero vprašanje. Če boste imeli pri delu težave ali pa če opazite kako napako, nam prosim sporočite." Tudi vas vabimo, da slovar uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu. Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA.
Bloger, blogar in blogerat

Bloger, blogar in blogerat

Biblio terminologija, 26. junij 2016 ― © Blogging Place Ni dolgo tega, kar je dosegel polnoletnost izraz weblog (menda je bil prvič uporabljen decembra 1997), predhodnik današnje v vseh jezikih prisotne besede blog. Prvi poskusi slovenjenja so rodili poimenovanje spletni dnevnik, kar pa se je izkazalo kot neustrezno predvsem zaradi vse pogostejših blogov z novicami, mnenji ali krajšimi članki s tematiko, ki je lahko tudi strokovna ali znanstvena. Taki seveda bolj spominjajo na tradicionalne podlistke in kolumne ali časopisne članke (po bibliotekarskih kriterijih sodi blog med kontinuirane vire) kot pa dnevnik. Ustreznejšega izraza očitno nismo našli niti nismo skovali novega, zato se je tudi v slovenščini "prijela" beseda blog in iz nje tudi vrsta izpeljank, ki tvorijo celo družino. O tem sem pred leti že pisal v objavi Blog, spletnik, spletnikar in spletična?, nekaj podobnega pa je bilo tukaj objavljenega tudi že o terminologiji, povezani s tvitanjem (Tvitminologija in nato še Tvitam, tvitava, tvitamo…). Takratni "stari " SSKJ besede blog še ne pozna, zato pa obravnava novi SSKJ2 pet z njim povezanih gesel: blôg in blóg -a m spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga; pisanje bloga; vsebina bloga blôganje in blóganje -a s glagolnik od blogati: ideja o knjigi se je porodila med bloganjem blôgati -am in blógati -am nedov. pisati blog, spletni dnevnik: blogati je začel pred dobrim letom blôger in blóger -ja m kdor piše blog: dobro obiskani spletni portal blogerjem utrjuje popularnost med bralci; slaven, znan bloger; zapisi blogerjev; novinar in bloger / politični bloger blôgerka in blógerka -e ž ženska, ki piše blog: slavna, znana blogerka; strastna, talentirana blogerka; zapisi blogerke; novinarka in blogerka / dobro brana blogerka / modna blogerka ki piše blog o modi Tudi besedilni korpus Gigafida jih je evidentiral v velik
Personalizacija in personaliziran – drugič

Personalizacija in personaliziran – drugič

Biblio terminologija, 16. junij 2016 ― Promocija personalizirane bančne kartice. © Svet24.si Pred kratkim sem pisal o personalizirani knjigi, to je tiskani in vse pogosteje že tudi elektronski knjigi, ki je (pre)oblikovana in izdelana po naročilu za določeno osebo in vsebuje tej osebi in njenim značilnostim prilagojeno besedilo, ilustracije ali slike, imena sorodnikov, prijateljev in hišnih ljubljenčkov v zgodbi ipd. Personalizirane knjige so na tržišču dostopne že nekaj desetletij in priljubljene predvsem kot darilo za otroke, res pa je, da ponujajo nekatere založbe že tudi personalizacijo knjig za odrasle. Ob tem nisem bil zadovoljen s poimenovanjem personalizirana knjiga, ki zagotovo ni lepo, res pa je, da česa lepšega in boljšega še nisem zasledil. Tako sestavljen termin srečamo tudi v nekaterih drugih jezikih, vendar večina med njimi uporablja samostalnik person* in iz tega izpeljan pridevnik, slovenščina pa le izjemoma oz. se redko zateka k tujki: ang. personalized book fra. livre personnalisé nem. personalisiertes Buch hrv. personalizirana knjiga srb. personalizovana knjiga ita. libro personalizzato špa. libro personalizado rus. персонализированная книга V razpravi po Facebooku je Marko spomnil na reklamo za personalizirano kokakolo in postalo je jasno, da poznamo nekatere druge personalizirane izdelke bolje in že dalj časa kot personalizirano knjigo. Saj se najbrž spomnite na televiziji malo osladne reklame za personalizirano nutelo. Slovenska pošta ponuja izdelavo in prodajo personaliziranih poštnih znamk, ki jih čisto zares lahko nalimate na ovojnico, če seveda še veste, kaj je klasično pismo. Na slavnostnem kosilu lahko ponudite gostom ustekleničeno personalizirano vodo, banke pa že dolgo prepričujejo, da si naredite personalizirano bančno ali kreditno kartico. Tudi sam imam v kleti steklenico dvanajstletnega personaliziranega Jamesona, ki sem ga kupil po obredni degustaciji v irski destileriji, in personalizacija steklenic
Bibliotekarska terminologija med 25 najboljšimi blogi

Bibliotekarska terminologija med 25 najboljšimi blogi

Biblio terminologija, 10. junij 2016 ―       Vse sorte presenečenj preži danes na nas vsak trenutek in na vsakem koraku, elektronska pošta je postala eden tistih generatorjev, ki nas nenehno zasipava s presenečenji obeh predznakov. Kje so že časi, ko smo se razveselili zastavice, ki je sporočala, da je (po dolgem času) spet novo sporočilo v e-nabiralniku! Razveselili kot takrat, ko je po prašni cesti od daleč prihlačal pismonoša s tintnim svinčnikom za ušesom, veliko usnjeno torbo čez ramo in malce pomečkanim pismom v roki, polepljenim s poštempljanimi znamkami in z naslovom, ki ga je s črno tinto skrbno napisala že tresoča roka stare mame. Danes je lahko že sama misel na poštni nabiralnik strašljiva, dan in noč se polni in polni, neskončno prijazni ljudje, predvsem mlade vdove iz Culukafrije, ga polnijo s ponudbami za milijon(e) dolarjev (Mr Ivan, you are a trustworthy person…), prodajalci, pravzaprav neskončni človekoljubi, natančno vedo, kaj mi v življenju manjka do ultimativnega zdravja in sreče, npr. kila milijon let stare himalajske soli po "special price for you my friend", ki pa ji naslednji mesec poteče rok trajanja (???) . . . blagodejno povečujoče masaže prsi, napovedovanja sanjske prihodnosti, zelenjavnih makaronov, pomirjujočih vložkov, počitnic na še nikoli slišanih otokih in tajkunskega kredita, ki se skoraj sam vrača, tu sploh ni treba omenjati. Saj se še spomnite, "Prišlo je pismo iz daljne dežele, iz daljne dežele, iz tujega kraja, iz tujega kraja, od zamorskega kralja, belo pismo, črn pečat." Pogosto v božjastni slovenščini, ki jo zagrešijo naši nestrpni in prepotentni trženjski povzpetniki, ali pa spusti prijazna zamorska kraljica besedilo skozi "gugltranslejt". Oboji tudi tako pokažejo, kako zelo cenijo mene in mojo materinščino. Pa moj geltošn (če ne razumete, vprašajte naše Štajerce!). Pa seveda ni vedno tako dramatično, pošta je lahko še vedno prijazna, vznemirljiva in razveseljiva! Kot na primer včeraj, ko mi je med čakanjem na pico in ledeni čaj (ja, nič piva, sem zagrizen 0,0

E-knjiga v jezikih EU

Biblio terminologija, 7. junij 2016 ― Ko sem se te dni potikal po mnogojezični prestolnici Evrope in v konferenčni dvorani opazoval mrke obraze (najbrž koncentracija) tolmačev v zasteklenih kabinah, ki so neutrudno "krmili" ducate slušalk v avditoriju s tolmačenjem poplave besed govorcev v različnih jezikih, sem pomislil na vso množico orodij in pomagal, ki jih pri svojem vsakodnevnem delu uporabljajo. V babilonski zmedi jezikov, ki jih govorimo v državah EU, od tega je sedaj že 24 jezikov uradnih, je zagotavljanje ustreznih prevodov delovnih in seveda tudi uradnih dokumentov izjemnega pomena. Zato so začele že pred desetletji nastajati posamezne specializirane terminološke zbirke, mnoge med njimi takrat še po "peš poti". Zaradi njihove obsežnosti, razdrobljenosti in pogosto tudi neusklajenosti so se leta 1999 institucije EU odločile, da oblikujejo popolnoma novo zbirko podatkov, v kateri bi združile vse svoje terminološke zbirke in tako okrepile medinstitucionalno sodelovanje, pri tem pa učinkovito izkoristile novo tehnologijo. Nastala je IATE - Interactive Terminology for Europe, obsežna večjezična terminološka zbirka EU. Leta 2004 so zbirko IATE začeli uporabljati v evropskih institucijah, leta 2007 je bila odprta tudi za javnost. Zbirka IATE obsega terminologijo, specifično za EU, njene institucije in številna področja njihovega delovanja, na primer iz prava, kmetijstva, informacijske tehnologije in številnih drugih. Na enem mestu so sedaj združeni vsi podatki, ki so bili prej shranjeni v posamičnih terminoloških zbirkah evropskih institucij, na primer EURODICAUTOM (Komisija), EUTERPE (Parlament), TIS (Svet) ipd. Nove izraze vnašajo v podatkovno zbirko terminologi in prevajalci EU na predlog prevajalcev, administratorjev, pravnikov, strokovnjakov z mnogih strokovnih področij in drugih zanesljivih ustnih in pisnih virov. IATE obsega okrog 8,4 milijona izrazov, vključno s približno 540.000 kraticami in 130.000 frazami, pokriva pa vseh 24 uradnih jezikov EU. Vsak dan se dodajajo novi izrazi, vsebina p
Personalizirana knjiga

Personalizirana knjiga

Biblio terminologija, 31. maj 2016 ― © Siol.net Daleč so že časi, ko so predstavljali vrhunec obdarovancu na kožo pisanih daril jekleni vžigalniki, stekleni pepelniki, zlata nalivna peresa in vseh vrst ure z graviranim imenom obdarovanca, včasih tudi darovalca ali dogodka z datumom (npr. poroka, rojstni dan, obletnica, odhod v pokoj ipd.). Če je bila darilo knjiga, je bilo na veznem listu posvetilo, kar se je le dalo lepo in z nalivnim peresom napisano, navadno bolj iz srca kot tista gravura na zlatem peresniku. Z računalniško postavitvijo knjige in sodobnimi tiskarskimi tehnikami je postala priprava in dokončna izdelava knjige mnogo enostavnejša in hitrejša, predvsem pa cenejša, zato ni bilo težko v knjigi po naročilu dotisniti imena obdarovanca, posvetila ali celo obdarovančeve slike. Rodila se je personalizirana knjiga. V začetku zelo enostavno dopolnjena, danes že skoraj čisto zares "napisana" za obdarovanca, ki se v njej prepozna kot glavni junak. Personalizirana knjiga je tiskana ali elektronska knjiga, ki je (pre)oblikovana in izdelana po naročilu za določeno osebo in vsebuje tej osebi in njenim značilnostim prilagojeno besedilo, ilustracije ali slike, imena sorodnikov, prijateljev in hišnih ljubljenčkov v zgodbi ipd. Personalizirane knjige so na tržišču dostopne že nekaj desetletij in priljubljene predvsem kot darilo za otroke. Vedno sem se spraševal, kdo ob takem darilu bolj uživa, obdarovani otrok ali starši, ki imajo občutek, da so podarili otroku nekaj prav posebnega. Razvoj tehnologij tiskanja na zahtevo in spletnega naročanja je omogočil izdelavo in dostavo personalizirane knjige v nekaj dneh, elektronske knjige pa takorekoč v trenutku. Naročnik v spletni aplikaciji izbere knjigo, izpolni obrazec s podatki o osebi, plača s kredtno kartico in že lahko datoteko prenese na svoj računalnik ali po elektronski pošti pošlje obdarovancu. Značilnih je nekaj vrst prilagoditve / personalizacije: prilagajanje besedila, prilagajanje ilustracij in prilagajanje ali dodajanje slik.Prilagajan
še novic