Dnevi evropske kulturne dediščine 2015

Dnevi evropske kulturne dediščine 2015

Natečaj Kraška hiša, 6. april 2015 ― Dnevi evropske kulturne dediščine letos praznujejo že 25 let, zato je tudi letošnja tema, PRAZNOVANJA, usklajena s tem. Na šolskem centru, kjer sem delno zaposlena, pomagam pri njihovi organizaciji na ravni šole že dve zaporedni leti in gotovo bo tako tudi letos. Predvsem zato, ker verjamem, da so take pobude iz stroke (dneve na državni ravni koordinira in organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) ravno pravšnja spodbuda oz. rahel prijateljski potisk, da v šolske ure ali obšolske dejavnosti vključimo tiste rdeče niti za katere vemo, da so izjemno pomembne in bi morale biti važen element v večini tem, pa jih vendar najlažje spregledamo. Dediščina je gotovo ena izmed teh, majhna in povsod prisotna, ampak za zaznavanje povprečnega dijaka ali učenca, čisto premalo izpostavljena. In vsaj v sklopu DEKD lahko to popravimo. Osebno mi je sodelovanje v izziv, tudi zato, ker vsako leto odgovorni na ZVKDS najdejo kakšno svežo temo, ki me spodbudi, da na znane stvari pogledam z drugega konca, uberem drugačen pristop ali se preprosto tudi sama kaj novega naučim. Dobre strani sodelovanja v DEKD so tudi spodbude k sodelovanju z okoljem in možnost strokovnega sodelovanja z območnimi enotami ZVKD (v preteklih letih so za nas brezplačno pripravili predavanje z delavnicami o temi, ki smo jo skupaj izbrali) ter skupno (brezplačno) oglaševanje v zgibanki in na plakatih.  Prej kot se tisti, ki morda še ne sodelujete, pa morda bi, ustrašite kako zahtevno je sodelovanje, pa velja poudariti, da si obseg svoje akcije in cilje izberete sami. Medve s sodelavko imava pri tem vodilo, da pripraviva nekaj malega a dobrega! Ne izumljva tople vode, kot si ciljev tudi ne zastaviva previsoko, ampak raje dobro premisliva drobna dejanja, ki temeljijo na izkustvenem učenju in jih zato dijaki bolje in dolgoročneje sprejmejo. Tako sva lani znotraj skupne teme Dediščina gre v šole med odmori na šoli izvedli akcijo Dediščina je igra - vsak razred se je pri starih starših pozanimal o eni iz
Košarice iz tropotca

Košarice iz tropotca

Natečaj Kraška hiša, 2. april 2015 ― Pomlad je tu! Ob prijetnih sončnih žarkih se bomo večkrat odpravili v naravo in morda nabirali šparglje, travniške rastline ali kaj drugega. Da boste te brez težav odnesli domov tudi, ko pozabite na vrečko ali košarico, poglejte spodnji video, kjer je prikazana izdelava košarice iz tropotca. Ta enostavna košarica je iz naravnih materialov, ki so običajno brezplačno na voljo na vseh bolje založenih jasah ali travnikih. ;) Špago ali nit, ki je uporabljena v posnetku pa lahko nadomestite s kakšnim prožnim rastlinskim steblom, ki ga najdete v bližnji okolici. Izdelava košaric je vsekakor primerna tudi za otroke in zelo priljubljena v času češenj. Do nje dostopate s klikom na povezavo. Video je nastal na prireditvi ob Poletni muzejski noči leta 2013 v Pliskovici. Hvala Pliskovljankam za izvedbo delavnic izdelave košaric in ostalih predmetov iz naravnih materialov.

Šolska ura o kulturni dediščini

Natečaj Kraška hiša, 25. marec 2015 ― Danes sem brskala po starih pripravah in našla eno izmed tisti, ki mi je služila kot eden izmed petih nastopov za strokovni izpit. Tema ure je kulturna dediščina in čeprav je bila to ena izmed prvih resnih priprav, se te teme še danes lotevam tako in moram reči, da zame deluje. Morda vsem tisti, ki se s podobnimi nalogami spopadate tudi sami, pride prav. Pod njo pripenjam še pdf dokument, ki ga ob razlagi projiciram na tablo. Glava priprave na učno uro Šola: ŠC Srečka Kosovela Sežana Predmet: likovna umetnost Mentor: S. O., prof.   Datum: 4. 5. 2011 Pripravnica: Jelena Uršič Razred: 1. et Zaporedna številka ure: 62 Število ur: 1 Likovno področje: prostorsko oblikovanje Učna tema: kulturna dediščina Učna enota: arhitekturna kulturna dediščina in njeno ohranjanje Novi pojmi: vernakularna arhitektura, ljudska arhitektura, premična in nepremična dediščine, živa in materialna dediščina, adicijska gradnja, muzealija. Vzgojno izobraževalni cilji: Dijaki: ·         razumejo in utemeljijo pomen varstva umetnostne dediščine, ·         poiščejo in opišejo kulturnozgodovinske spomenike v domačem okolju, ·         prepoznajo primere neprimernega ravnanja z dediščino in se do njih kritično opredelijo, ·         na konkretnih primerih poiščejo in opišejo temeljne značilnosti ljudskega stavbarstva, ·         spoznajo in osvojijo pojme vernakularna ali ljudska arhitektura, kulturna dediščina, živa dediščina, naravna dediščina, materialna dediščina, premična in nepremična dediščina, muzealije in adicijska gradnja. Metode dela: razlaga, diskusija Oblike dela: frontalno Vrsta učne ure: teoretična Medpredmetne povezave: biologija, geografija, zgodovina Učna sredstva in pripomočki: predstavitev v Power Pointu Viri slikovnega gradiva in literature: Šuštaršič, N., 2004: Likovna teorija. Debora: Ljubljana. Golob, N., 2008: Umetnostna zgodovina. DZS: Ljubljana. Svetovni splet Potek učn
Register kulturne dediščine

Register kulturne dediščine

Natečaj Kraška hiša, 16. marec 2015 ― Vsi, ki morda niste prepričani ali je vaša nepremičnina del kulturne dediščine naše države, se lahko o tem (neuradno) prepričate na spletni strani rkd.situla.org/. Na ti spletni strani lahko iščete enote dediščine z vnosom zvrsti dediščine, tipa enote, območne enota, vrste spomenika itd. Kar zna biti zelo zamudno. Zato priporočam, da iskanje raje opravite z uporabo interkativne karte (povezavo do nje najdete desno zgoraj). Po zemljevidu se lahko premikate z uporabo zadržanega klika na miški, povečujete in pomanjšate pa podlago z uporabo koleščka na miški. Oboje lahko seveda opravite tudi z uporabo puščic in drsnika desno zgoraj v kotu zemljevida. Ko najdete stavbo ali površino, ki vas zanima, desno zgoraj kliknite na tipko označeno s črko i, nato pa na enoto dediščine. Prikazalo se vam bo poimenovanje enote in kratek opis ter osnovni podatki, če kliknete še malo puščico ob nazivu. Prijetno brskanje!
Kraška ovca

Kraška ovca

Natečaj Kraška hiša, 9. marec 2015 ― Ste vedeli, da med avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali s Krasa, poleg lipicanca, kraškega ovčarja in kraške sivke (rjavega goveda), sodi tudi istrska pramenka oz. kraška ovca. ISTRSKA PRAMENKA ALI KRAŠKA OVCA (Slovenska avtohtona pasma ovce) Na Krasu in v Istri je bila ovčereja zelo dobro razvita, skozi stoletja pa se je izoblikovala pasma ovce, ki je še posebej prilagojena temu območju. Poimenovali so jo istrska pramenka, istrijanka, kraška ovca in tudi ovca surove volne. Kraško ovco odlikuje izjemna sposobnost dolge hoje, paše med kamenjem ter velika odpornost in prilagojenost skromnemu kraškemu okolju. V preteklosti je bila znana dolga in kratka transhumanca, paša je poleti potekala na Snežniku in Vremščici ter okolici, pozimi pa v Istri in Furlaniji. Kraška ovca je velikega okvirja, predvsem zaradi visoko nasajenega trupa in dolgih močnih nog. Ozko glavo z nosnim grebenom in štrlečimi ušesi ima nasajeno na dolgem vratu, kar ji omogoča, da lahko pomuli še tako skrito travo in zeli med kamenjem. Ovca je slabše poraščena, po trebuhu in vratu je praviloma gola, sicer pa jo prekriva samo groba krovna volna. Večinoma so bele s temnimi pikami po glavi in trupu. Ovni dosežejo telesno maso do 95 kg in več, ovce pa med 60 in 75 kg. Redili so jih za meso in mleko, iz katerega so izdelovali izdelke, kar še vedno predstavlja glavni vir dohodka. Tako meso kot tudi mleko sta prvovrstna, saj kraška ovca zaradi stoletnega prilagajanja okolju najbolj optimalno izrablja naravne vire kraškega okolja. V vsej laktaciji dajo ovce v povprečju 152 kg mleka z več kot 6,8 % maščobe in 5,9 % beljakovin. Pasma je ogrožena, saj v Sloveniji gojimo le nekaj čez 1000 živali te pasme v le nekaj čredah. Besedilo in fotografije so droben izsek razstave Pastisko življenje na Krasu, ki je nastala leta 2013 v Pliskovici. besedilo; Borut Kokalj vsebinska zasnova: Jelena Uršič, Marija Turk, Borut Kokalj, Tom Ločniškar izdal: Hostel Pliskovica  fotografije: a
Pastirske igre in igrače

Pastirske igre in igrače

Natečaj Kraška hiša, 2. marec 2015 ― Desetletja nazaj so bili otroci na Krasu primorani svojo igro prilagajati delu na domači kmetiji in naravnim danostim. Kljub temu je nastal velik nabor iger, ki se glede na ljudsko izročilo kažejo v mnogih različicah. Te so odvisne od vasi, včasih celo dela vasi, gmajne ali dosegljivega materiala. Nemalokdaj so odvisne tudi od letnega časa, saj so pastirji na primer igro škrov (podobna balinanju), pozimi lahko igrali na zmrznjenem kalu, ob drugih letnih časih pa na gmajni. Igre so večinoma preproste in temeljijo na otroški iznajdljivosti ter preizkušanju različnih sposobnosti. Pripomčke za igro, ki so iz naravnih in dosegljivih materialov, so praviloma izdelali sami ali pa so jih našli v bližnji okolici. Pisane palčke ali pilčke palčke Veliko pastirskih iger vključuje palice, krasitev slednjih pa je bila tudi sama po sebi igra. Pastirček je moral najprej najti in odrezati ravno palico, na katero je z žepnim nožem vrezal preprost vzorec. Nakaj lubja je na palici pustil, zarezanega pa olupil ter odkrite površine namazal s trpotcem ali kakšno drugo zeljo. Po tem, ko se je palica dobro posušila, je odstranil še preostalo lubje in dobil »pisano palčko« ali pilčko palčko – palico, ki je na mestih, kjer je bila namazana s tropotcem, postala zelena oz. temnejša, na mestih, kjer je lubje ostalo do konca sušenja, pa je ostala bela. Domine in tombola Domine so pastirji izdelali kar sami iz »gatcovega« lesa. Tega so najprej razklali s sekiro na približno enake ploščice, v katere so z razžarjeno glavo cveka vžgali posamezne vrednosti. Spomladi pod češnjo ali pozimi pri peči so igrali tudi tombolo, ki je za razliko od domin niso izdelali sami, ampak so jo kupili v Trstu. Zmagovalca so običajno nagradili s kosom sadja. Obe igri so igrali po ustaljenih pravilih. Pokalca  Pokalce so izdelovali iz bezgovih ali drugih palic. Najprej so širšo palico izvotlili, nato so zanjo pripravili še fasovnik iz tanjše okrogle šibe, ki se je prvi tesno prilegal

KRATKE ZABAVNE ANIMACIJE

Natečaj Kraška hiša, 26. januar 2015 ― Danes vas ne bom morila s tem zakaj in kako ohranjati dediščino. Če se najdemo na ti strani, se tega najbrž že precej dobro zavedamo. Za predah sem vam raje pripravila zbirko meni ljubih sodobnih animacij z izobraževalno ali zabavno tematiko.  Jaz jih včasih uporabim za predah med kakšnimi napornimi blok urami ali za nagrado pri srednješolcih.  TED animacija o majhnosti atoma. Vsebino je zasnoval Jonathan Bergmann, animacijo pa so oblikovali v studiu Cognitive Media. Poučna animacija o človekovem negativnem odnosu do okolja in ostalih bitij. Avtor je Steve Cutts. Kratka a zabavna animacija prošnji za premestitev iz pekla v nebesa Davida Lisbea. "Ilustrirana" zgodovina glasbe. Avtor Pablo Morales de los Rios, snemalec Jose Minojosa. Poučen video o problematiki zanositve revnejših deklet in odnosa do mladih žensk. Naročnik girleffect.org. Prijeten ogled!
SPREMINJANJE KULTURNE KRAJINE KRASA

SPREMINJANJE KULTURNE KRAJINE KRASA

Natečaj Kraška hiša, 19. januar 2015 ― Kot piše Lah, je Kras v mnogih dokumentih na državni in lokalni ravni opredeljen »… kot ohranjena krajina izjemnega pomena z vso svojo naravno in kulturno dediščino ter lastno razpoznavno arhitekturno identiteto.« (Lah, 2008, str. 94) V istem članku Lah tudi piše, da je prostor »javna dobrina, nepovratna vrednota, ki jo imamo v omejenem obsegu.« (Lah, 2008, str. 94) Zato moramo pri razvoju in poseganju v prostor paziti, kako z njim upravljamo. Do sedaj te naloge nismo opravljali najbolje, kar je vidno predvsem skozi spreminjanje kulturne krajine Krasa. Na Krasu v zadnjih desetletjih prihaja do velikih sprememb kulturne krajine, ki ponekod sploh ne kaže več svoje značilne podobe. Vse manj sledijo načelom vernakularne arhitekture, ki so jih na tem področju razvili naši predniki. Nekatere spremembe v gradnji so se zgodile zaradi spremembe predpisov, trendov, hitrega razvoja gradbeništva, nekatere pa zaradi miselnosti ljudi. Tako smo zaradi zakonodaje opustili kamen kot gradbeni material pri kraških hišah. Začeli smo graditi na središču posesti. Ker mislimo, da nismo več toliko odvisni od narave in ker je hkrati tehnologija toliko napredovala, gradimo marsikaj, na kar v preteklosti ne bi niti pomislili. Tako nastajajo moderna domovanja, ki ne kažejo vzporednic s kraško vernakularno arhitekturo in drastično spreminjajo kulturno krajino Krasa. Spreminjanje kulturne krajine je tako vidno predvsem v postavitvi stavb na posesti, tlorisu stavb, strukturi naselja ter gradbenem materialu. Kulturna krajina se tako bistveno spreminja zaradi neznanja in neinformiranosti prebivalcev. Znanje prednikov je zamrlo, mi se pa veliko raje poslužujemo sodobnejših načinov gradnje, saj starih nihče niti ne izvaja. Tako le redko kdo npr. ve, da skrlata kraška streha ustreza vsem sodobnim standardom in je celo izjemno kvalitetna tudi po današnjih merilih. Še manj pa je tistih, ki znajo tako streho kvalitetno rekonstruirati. Tako s časom izgubljamo značilne specifike kulturne krajin
TRAJNOSTNI RAZVOJ IN POMEN OHRANJANJA VERNAKULARNE ARHITEKTURE

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN POMEN OHRANJANJA VERNAKULARNE ARHITEKTURE

Natečaj Kraška hiša, 12. januar 2015 ― Vernakularna arhitektura, kolikor je še imamo, priča o naši preteklosti in je hkrati najbolj gospodarna ter preverjena, kljub alternativam, ki jih poznamo danes. Obnova obstoječe vernakularne arhitekture ali prenova kot taka je eden izmed stebrov trajnostnega razvoja, ki naj bi bili vodilo razvojne politike v sodobnem svetu. In čeprav je veliko držav, med njimi tudi Slovenija, podpisalo in sprejelo smernice trajnostnega razvoja [1] , se ta ne prakticira v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno. To se najpogosteje dogaja, ker ni primernega kadra, ki bi za to skrbel, ni preverjenih učinkovitih ukrepov in niti dovolj dobrega poznavanja smernic trajnostnega razvoja. Razlogi, da je prenova eno izmed vodil trajnostnega razvoja, so utemeljeni z vidika različnih področij in z velikim spektrom dobrin in vrednot, ki jih ima vernakularna arhitektura. Z ekonomskega gledišča je v obstoječo arhitekturo že vloženo veliko dela, znanja, energije in je torej povsem logično, da izkoristimo vložen material in energijo ter jo zgolj nadgradimo in prilagodimo svojim potrebam. K temu sodi tudi infrastruktura, ki je že urejena ob obstoječih objektih. V nasprotnem primeru, ko se odločimo za novogradnjo na mestu že obstoječe stavbe, pa moramo vložiti veliko energije in kapitala, da bi najprej pripravili počiščen prostor, nato pa z vnovičnim vložkom kapitala in energije zgradili novo stavbo. Teorijo še podkrepi dejstvo, da je gradbeništvo s sorodnimi vedami eden največjih porabnikov energije na svetu (www.vernaculararchitecture.com, 10. 1. 2011). Naravni materiali, ki so jih uporabljali naši predniki, preverjeno ugodno vplivajo na naše zdravje, medtem ko vpliv današnje finančno ugodnejše gradnje na zdravje ni preverjen. Ravno tako velja, da ima starejša arhitektura poleg preverjenih materialov tudi najbolj učinkovite rešitve, saj so te nastajale v sožitju s prostorom, v katerem so uporabljene, ter so poleg vsega preverjene skozi stoletja. Tega pa ne moremo trditi za rešitve, ki
še novic