Prostor svobode

Praznine, 4. februar 2014 ― Območje 'Tempelhofskega polja' je zaradi svoje pozicije v bližini središča mesta in izrazito ravninske topografije že zgodovinsko območje številnih političnih, ekonomskih in javnih interesov, kljub temu pa v prvi vrsti že dolgo, vsaj nekaj stoletij, na takšen ali drugačen način pripada ali služi prebivalcem Berlina.

Ruševina kot arhitekturni objekt

Praznine, 29. januar 2014 ― V založbi društva Praznine je pred kratkim izšla knjiga Miloša Kosca, Ruševina kot arhitekturni objekt. Knjiga temelji na diplomskem delu, za katerega je avtor prejel Prešernovo študentsko nagrado Fakultete za arhitekturo in študentsko Plečnikovo nagrado. Knjiga je prva iz sklopa avtorskih del in prevodov, ki bodo izhajala v zbirki Drugi prostori.

Gradnja Jeruzalema – Industrijska revolucija in iznajdba morale v angleški arhitekturi

Praznine, 28. januar 2014 ― Brezkompromisno dobičkarstvo ne gre v nobeni dobi bolj z roko v roki s pridiganjem visoke morale kot ravno v Veliki Britaniji Charlesa Dickensa in kraljice Viktorije. Podobno velja tudi za gradnje omenjenega obdobja, ki nikoli prej in nikjer drugje niso tako popoln odraz golih kapitalskih interesov na eni in pravičniških moralnih manifestov na drugi strani.

Arhitektura vsak dan

Praznine, 19. december 2013 ― Arhitektura je prizorišče, kjer se naše življenje odvija, pravi Zevi. Pa vendar, ko zjutraj listamo dnevni časopis, se zdi, da arhitektura nima svojega mesta v njem – iz časopisa skačejo zgradbe predstavljene zgolj z ekonomskega in političnega vidika, na kulturnih straneh se pišejo gledališke in glasbene recenzije, ne arhitekturne.

Prostori za samca

Praznine, 19. december 2013 ― Playboy ''ni preprosto revija z bolj ali manj erotičnimi vsebinami, ampak predstavlja del arhitektonskega imaginarija druge polovice dvajsetega stoletja'', Beatriz Preciado

Delovni naslov: brez naslova

Praznine, 3. junij 2013 ― Brezposelni postajajo del marginalnih združb, ki na zavodu za zaposlovanje čakajo rešitev, ki bi jih osvobodila nedela in jih ponovno postavila na zemljevid obstajanja in delovanja. Izhodišče projekta sta bila delo in lopata. Lopata kot podaljšek miselnega stroja, ki deluje. Preteklo leto je naš prostor presenetilo s stečaji in aferami gradbenih podjetji in tragičnimi zgodbami vseh delavcev, ki so v teh podjetjih gradili našo prostorsko prihodnost. Vsi so ostali brez dela in posledično na stran postavili tudi svoje orodje. Ta neuporabljivost gradbenega orodja me je napeljala k izdelavi prostorskega objekta, v katerega bi lahko začasno spravili te lopate.
še novic