Objava petih vicev četrtega izbora

Objava petih vicev četrtega izbora

SEM, 26. marec ― Uredniški odbor je izbral četrti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: 8. dan izolacije. Ata in mama se ločujeta. S kom naj ostanem? Matej, 41 let. -------------------- Došli smo iz supermarketa, skinuli maske...Gledam, žena nije moja... -------------------- Kad sve prođe, drage moje, bit će teže naručit se kod frizera nego na magnetsku rezonancu. -------------------- Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me sedaj ... rešujem svet! -------------------- Če že imamo dežurne lekarne, trgovine zobozdravnike, pasje trgovine itd... ZAKAJ NIMAMO DEŽURNE GOSTILNE? Seznam vseh izbranih vicev
Zanimivosti: Maska "ta grdga"

Zanimivosti: Maska "ta grdga"

Tolminski muzej, 26. marec ― V vaseh pod Krnom še živijo zanimivi pustni običaji, katerih korenine segajo v predkrščansko dobo. Za njihovo ohranjanje skrbijo vaške fantovske skupine, saj tradicija veli, da se lahko šemijo zgolj mladi neporočeni fantje. Priprave na pust se začnejo že pred koncem leta s sprejemom novincev v fantovsko skupnost, sledi izbira likov in izdelava pustnih mask. Pustni liki se delijo na »ta lepe« in »ta ...
Izpostavljeno: Muzejski predmeti na ogled

Izpostavljeno: Muzejski predmeti na ogled

Tolminski muzej, 26. marec ― Tolminski muzej v svojih zbirkah hrani več tisoč raznovrstnih predmetov. Največ predmetov je bilo muzeju v teh 70 letih, kolikor deluje, podarjenih s strani prebivalcev posoških občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Nekaj muzealij je muzej odkupil, številne so bile pridobljene z arheološkimi izkopavanji ali drugimi naključnimi najdbami. Mnogi muzejski predmeti so že bili razstavljeni in tako predstavljeni javnosti, še precej več pa jih je varno ...
Zanimivosti: Predelava mleka

Zanimivosti: Predelava mleka

Tolminski muzej, 26. marec ― Reja mlečne drobnice in goveda je ena izmed najstarejših dejavnosti v Gornjem Posočju. Najmanj od srednjega veka so mleko že predelovali v sir in druge mlečne izdelke, zato se številni s to dejavnostjo povezani predmeti nahajajo tudi v Tolminskemu muzeju. Maslo so kmetje izdelovali v preprostih lesenih pinjah, maslene hlebčke, namenjene za prodajo, pa nato nadevali v posebne lesene modele za maslo. Služili so kot mera in bili zato različnih velikosti, med sabo ...
Zanimivosti: Kolovrat

Zanimivosti: Kolovrat

Tolminski muzej, 26. marec ― Reja drobnice je prebivalcem Bovškega prinašala pomemben vir prehrane in zaslužka, zagotavljala pa je tudi številne druge, za vsakdanje življenje zelo pomembne dobrine. Med njimi je bila najpomembnejša ovčja volna, iz katere so z različnimi tehnikami obdelave izdelovali oblačila in druge osebne predmete. S polstenjem so nastajali širokokrajni pastirski klobuki, s tkanjem dragoceno sukneno blago in volnene odeje, s pletenjem ...
Zanimivosti: Kamba

Zanimivosti: Kamba

Tolminski muzej, 26. marec ― Na Bovškem je bila zaradi strmega gorskega sveta od nekdaj razširjena predvsem reja mlečne drobnice. Ovce in koze so namreč lahko pasli tudi na odmaknjenih visokogorskih pašnikih, ki za rejo goveda niso bili primerni. Planinska paša in z njo povezana predelava mleka je na Bovškem prisotna že vsaj od 15. stoletja. S sezonsko selitvijo drobnice na visokogorske pašnike so tukajšnji prebivalci premišljeno ...
Zanimivosti: Lesene smuči

Zanimivosti: Lesene smuči

Tolminski muzej, 26. marec ― Najstarejša pričevanja o smučeh na območju današnje Slovenije segajo v konec 17. stoletja. Znanje o izdelovanju smuči, kakršne poznamo danes, pa je prišlo k nam konec 19. stoletja z Norveške. Prvi par sodobnih smuči je v naše kraje prinesel učitelj Edmund Čibej iz Vipave leta 1888 in tako spodbudil izdelovanje smuči tudi pri domačih mojstrih. Z uvajanjem smučanja smo za eno leto prehiteli Avstrijce, v Italiji pa so ...
1926 Dolenja vas – Martin Klammer pred čebelnjakom

1926 Dolenja vas – Martin Klammer pred čebelnjakom

Stare slike (Cerknica), 26. marec ― O Martinu Klammerju je bilo v »Starih slikah« že precej napisanega. Naj ga predstavimo še kot čebelarja. Bil je namreč aktiven tudi v Čebelarski podružnici Cerknica. Slika na steklu. Razvoj čebelarstva na področju Notranjske je pospešila ustanovitev slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1897. V samem začetnem obdobju zasledimo kot […]
SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM, 25. marec ― Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila danes oddana na sedež Unesca. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. Predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin sta sodelovali pri strokovni pripravi besedila, Nadja Valentinčič Furlan pa je koordinirala nastanek filma, ki je sestavni del nominacije. Slovensko delovno skupino so sestavljali še Špela Spanžel kot predstavnica Ministrstva za kulturo, ki je tudi vodila koordinacijo nominacije, in predstavnik Kobilarne Lipica, mag. Janez Rus. Nominacijo bo ocenjevalo evalvacijsko telo, o njenem vpisu pa bo konec leta 2021 odločal Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Oddaja večnacionalne nominacije nesnovne dediščine »Tradicije rej lipicancev« za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštvaOpis enote v Registru nesnovne kulturne dediščine Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije
SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM, 25. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 25. marec 2020 Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila danes oddana na sedež Unesca v Parizu. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. Leta 2018 je bilo v Lipici prvo srečanje predstavnikov sodelujočih držav, sledila so delovna srečanja v Ljubljani, na Hrvaškem (Lipik), Madžarskem (Domonyvölgy) in v Avstriji (Piber). Delovne skupine posameznih držav so sestavljali nosilci, strokovnjaki za nesnovno kulturno dediščino in rejo lipicancev ter predstavniki državnih ustanov, odgovornih za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Slovensko delovno skupino so sestavljali Špela Spanžel kot predstavnica Ministrstva za kulturo, ki je tudi vodila koordinacijo nominacije, mag. Janez Rus kot predstavnik Kobilarne Lipica ter predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Slovenski etnografski muzej je skupaj z Ministrstvom za kulturo in nosilci poskrbel, da je bila enota Tradicionalna reja in vzreja lipicancev leta 2016 vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, kar je pogoj za Unesco nominacijo. Muzej je za potrebe registra koordiniral tudi nastanek filma o reji lipicancev v Sloveniji. V pripravo multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev so bile vključene tri predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja: dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin sta sodelovali pri pripravah in usklajevanju besedila nominacije, Nadja Valentinčič Furlan pa je koordinirala izdelavo filma, ki je poleg fotografij in pisem podpore obvezna priloga nominacije. Gradivo za film je prispevalo dvanajst snemalcev iz osmih držav, zmontiral pa ga je sl
Objava petih vicev tretjega izbora

Objava petih vicev tretjega izbora

SEM, 25. marec ― Uredniški odbor je izbral tretji niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Sam sm pa kr karakter... Že cel tedn nisem šou u gostilno. -------------------- Obvestilo iz kriznega štaba: Vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m! -------------------- Kolko brzo prolazi vreme u karantin, evo zima opet dođe. -------------------- Sad su namerno pustili sneg, da se vide tragovi, ko izlazi iz kuće. -------------------- Ko da bi biu božič. Sneg pada, vsi smo doma, imamo polne hladilnike pa še v krogu družine smo. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev četrtega izbora

Objava petih vicev četrtega izbora

SEM, 25. marec ― Uredniški odbor je izbral četrti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: 8. dan izolacije. Ata in mama se ločujeta. S kom naj ostanem? Matej, 41 let. -------------------- Došli smo iz supermarketa, skinuli maske...Gledam, žena nije moja... -------------------- Kad sve prođe, drage moje, bit će teže naručit se kod frizera nego na magnetsku rezonancu. -------------------- Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me sedaj ... rešujem svet! -------------------- Če že imamo dežurne lekarne, trgovine zobozdravnike, pasje trgovine itd... ZAKAJ NIMAMO DEŽURNE GOSTILNE? Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev tretjega izbora

Objava petih vicev tretjega izbora

SEM, 25. marec ― Uredniški odbor je izbral tretji niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Sam sm pa kr karakter... Že cel tedn nisem šou u gostilno. -------------------- Obvestilo iz kriznega štaba: Vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m! -------------------- Kolko brzo prolazi vreme u karantin, evo zima opet dođe. -------------------- Sad su namerno pustili sneg, da se vide tragovi, ko izlazi iz kuće. -------------------- Ko da bi biu božič. Sneg pada, vsi smo doma, imamo polne hladilnike pa še v krogu družine smo. Seznam vseh izbranih vicev
Izpostavljeno: Muzejske razstave 360°

Izpostavljeno: Muzejske razstave 360°

Tolminski muzej, 25. marec ― Po prostorih Tolminskega muzeja in nekaterih njegovih zunanjih zbirk se lahko sprehodite tudi virtualno. Kar »od doma« si lahko poleg stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine ogledate še tri kulturne spomenike, katerim Tolminski muzej namenja posebno skrb in pozornost. Avtor digitalnih predstavitev je Boštjan Burger.   NAPLAVINE OBSOŠKE ZGODOVINE / stalna razstava v Tolminskem muzeju v Tolminu ...
Izpostavljeno: Spletne razstave

Izpostavljeno: Spletne razstave

Tolminski muzej, 25. marec ― Nekaj razstav, ki jih je ob različnih priložnostih pripravil Tolminski muzej, je na voljo tudi v digitalni obliki. Ogledate si jih lahko na spodnjih spletnih povezavah: SIMON GREGORČIČ IN SIMON RUTAR http://www.tol-muzej.si/vrsno/ ČLOVEK IN VOJNA / razstava ob stoletnici odprtja soške fronte http://www.tol-muzej.si/clovek&vojna/ SPOMINSKA CERKEV SVETEGA DUHA V JAVORCI - STO LET "BAZILIKE MIRU" http://www.tol-muzej.si/javorca/ ARHEOLOŠKI ...
Slika na steklo: nova pridobitev

Slika na steklo: nova pridobitev

SEM, 25. marec ― Breda Železnik, por. Svetlič, je bila rojena 25. avgusta 1927 v Zagorju ob Savi. Bila je mlajša hči Vide in Jožeta Železnika, rudarskega inženirja. Doma so imeli guvernanto, ki ju je s sestro učila vsega od osnov branja, matematike in inštrumenta pa do bontona pri mizi, posebno pomembnega takrat, ko so k družini prišli na obisk gostje. Prvi hud pretres v njenem življenju je bila 2. svetovna vojna. Družina je v trenutku izgubila vse, kar je posedovala in čez noč so iz ugledne družine postali izgnanci. Njeni mami Vidi, ki je bila ljubiteljica umetnosti in literature, ni ušel hčrkin dar za slikanje. V svojem krogu poznanstev, v katerem so bili tudi Josip Murn Aleksandrov, Maksim Gaspari in dr. Rajko Ložar, ravnatelj Etnografskega muzeja med letoma 1940 in 1945, je navezala stike, ki so vodili v sodelovanje med muzejem in mlado ustvarjalko. Tako je med počitnicami v obdobju, ko je živela na Ilirski ulici v Ljubljani, v času 2. svetovne vojne in še po njej zahajala v Etnografski muzej, kjer se je seznanila s tehniko slikanja na steklo. S svojo natančnostjo in ljubeznijo do slikanja je prispevala k ohranitvi te tehnike in s tem slovenske kulturne dediščine. Njeno zbirko 15 slik na steklo, ki vključuje njena dela skupaj s primerki iz 19. stoletja, sta se njeni hčerki Urša Curatolo in Veronika Možina namenili pokloniti Slovenskemu etnografskemu muzeju potem, ko je sama še v času njenega življenja privolila v to donacijo. Podatki o sliki: Za eno od slik iz donacije je dobila navdih pri freski, upobljeni na severni steni nad pevskim korom cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom (1504). Motiv freske, poimenovan kužna slika ali slika nadlog, kaže na stiske ljudi na začetku 16. stoletja (turški vdori, kobilice, bolezni, roparji, upanja v božje posredovanje). V središču motiva sta Kristus Trpin in Marija, ki s svojim palijem ščiti predstavnike tedanje družbe. Na Marijini levi strani je med predstavniki posvetne družbe prepoznaven cesar Maksimiljan I. Breda Želez
Lepóč

Lepóč

SEM, 25. marec ― Ste že slišali za lepóč, lopòč ali lopóčo? Nič nima opraviti z lepoto, mogoče le s čudovito naravo, ki jo obdaja … tako pravijo dolinicam v pašnih planinah, kjer se nabere voda, ko se spomladi staja sneg in kamor se voda steka po dežju. To močilo je napajališče za živino. Lepóče so bile v preteklosti zelo pomembne za oskrbo z vodo pri paši v planinah. Tako so imeli tudi na Sužidski planini na Kobariškem. Ima kdo fotografijo, kako ta lepóč izgleda danes? Več o paši v planinah je na ogled tule. Arheološke najdbe in zemljepisna imena pričajo, da so planine ustanavljali staroselci še pred prihodom Slovanov. Veliko planin je ob gornji gozdni meji, kar je posledica klimatskih razmer in dejstva, da je bilo potrebnega manj dela za krčenje gozda. Pašna sezona je zaradi povezave z vegetacijsko dobo omejena le na topli del leta. Planšarstvo je bilo vedno pomembna dopolnilna oblika živinoreje, o čemer pričajo že srednjeveški urbarji ter številne pravde za planine in pašo na njih. Omogočalo je, da so kmetije redile več živali in tudi proizvajale več mlečnih izdelkov. Tako je trajnost planin in pašništva postala sestavni del trajnosti udeleženih kmetij in njihove skupnosti vse do danes. Za razliko od obdelovalne zemlje, ki je točno določeno pripadala dani kmetiji, je bila »planina« skupna posest vaške srenje. Tako jo je kljub oddaljenosti lastnike in sovaščane med seboj in v odnosih do sosednjih srenj močno povezovala. Ponovni zagon je visokogorsko pašništvo doživelo po osamosvojitvi, ko so z vračanjem nacionalizirane zemlje znova zaživele agrarne oziroma pašne skupnosti. Najbolj so še žive na Tolminskem in Bovškem ter Bohinjskem, turistično najbolj znana pa je na Veliki planini.
Restavriranje ženskega slamnika

Restavriranje ženskega slamnika

SEM, 25. marec ― Slamnati del klobuka je bil popolnoma nepoškodovan, rdeča svilena trakova, ki ovijata klobuk, pa sta razpadala na koščke. Tako razpadajočo svilo bi bilo nemogoče utrditi drugače, kot da jo vstavimo v posebno zaščito in s tem preprečimo, da bi koščki svile odletavali s klobuka. Zaščito smo izdelali iz prosojno tankega svilenega krepelina, ga s tekstilnimi barvami pobarvali rdeče, ker je tako manj viden, in z njim ovili vsak trak posebej. Klobuk je razstavljen na stalni razstavi Med naravo in kulturo.
Konservatorsko-restavratorski posegi na predmetih čebelarske zbirke SEM

Konservatorsko-restavratorski posegi na predmetih čebelarske zbirke SEM

SEM, 25. marec ― Prvo praznovanje svetovnega dneva čebel smo v SEM počastili s pripravo razstave Kjer so čebele doma. Za razstavo smo konservirali-restavrirali predmete iz čebelarske zbirke, ki jo hrani kustodiat za kulturo gospodarskih načinov in prometa pod vodstvom kustodinje Barbare Sosič. Med predmeti v zbirki je pestra paleta panjev, ki so jih čebelarji uporabljali skozi čas. Najstarejši je preprost koritasti panj, izdelan iz izdolbenega prirezanega debla s satovnicami, narejenimi iz vej, in pokrit z lesenimi deščicami. Hranimo tudi košaste panje, spletene iz slame ali šibja, običajno prekrite s plastjo ilovice in kravjaka. Med sodobnejšimi so klasični kasetni panji ter figuralni, iz lesa rezbarjeni panji, narejeni po podobi ljudi ali živali. Glavni izziv so predstavljali panji iz neobdelanih naravnih sestavin (deblo, veje, ilovica). Po oceni stanja smo se odločili za utrjevanje osnovnih gradnikov z namenom, da bi ohranili predmet v njegovi izvirni obliki z vsebinskim in funkcionalnim sporočilom. Pri restavratorskih posegih pa smo se omejili na predmete, ki so zaradi propadanja izgubili osnovno obliko in s tem povezano sporočilno vrednost. S tem je bil dosežen naš cilj, da ohranimo muzejske predmete z minimalnim vplivom na njihov videz.
Včasih pa ne restavriramo!

Včasih pa ne restavriramo!

SEM, 25. marec ― Lahko se zgodi, da je poškodba predmeta zanimivejša od predmeta samega. Tudi umazanija je lahko zgovornejša od predmeta. V takem primeru ne posegamo v predmet oziroma le toliko, da ga zaščitimo pred propadom. Prvi primer so poročni čevlji, ki jim je odpadla pentljica in jo je lastnica zasilno prilepila nazaj z obližem, ker drugega pač ni imela pri roki. Drugi primer pa sta otroški kapi iz Idomenija, ki sta ostali v blatu, potem ko je leta 2016 skozenj šel val beguncev. Če bi jih očistili, bi bili to čisto navadni pleteni kapi. Tako pa sta zgovorni priči nekega časa in človeških usod. Podatki o fotografijah: Poročni čevlji so razstavljeni na letošnji osrednji razstavi Bosi. Obuti. Sezuti. Otroški kapi pa ste lahko videli na razstavi Afganistan – Slovenski pogledi.
Smrtnice

Smrtnice

SEM, 25. marec ― Svilene pletene moške kape s cofom, imenovane tudi smrtnice ali žlajfice, so pomenile za restavratorje poseben izziv. Ko se namreč na kapi naredi luknjica, zanka uide in gladka pletenina se kaj hitro razplete. Ta pojav dobro poznamo pri svilenih in najlonskih nogavicah. Za restavriranje »pobeglih zank« smo potrebovali zelo tanko kvačko z jezičkom, nešteto bucik, lupo ali zelo dobre oči in veliko mero potrpljenja! Ujeti je bilo namreč treba vsako končno zanko posebej, jo s kvačko poplesti z razpletenimi zankami, začasno pritrditi z buciko, da spet ne uide, in na koncu vse polovljene zanke zašiti skupaj v tehniki, ki spominja na pletenje. Ena od svilenih kap je razstavljena na stalni razstavi Med naravo in kulturo. Ana Motnikar, restavrirala Jožica Mandelj Novak
1956 Rakek – Članice TVD Partizan

1956 Rakek – Članice TVD Partizan

Stare slike (Cerknica), 25. marec ― Ob Škocjanski cesti na Rakeku stoji bradlja, pod njo blazina za mehkejši doskok in članice TVD Partizan Rakek. V ozadju je hiša Alojzija Štruklja, po domače Slavc imenovanega. Telovadna oprema standardna: bluza, telovadne hlače in bose noge. In nič celulita. Tu se špeglaj današnja mladina! Ko sem jaz hodila v višje razrede osnovne šole in […]
še novic