Zapeljimo se z vlakom – v dediščino!

Zapeljimo se z vlakom – v dediščino!

Fototeka MNZS, 12. december ― #Erasmus Tania se je podala na obisk v Železniški muzej Slovenskih železnic ter raziskala svet industrijske dediščine. Vabljeni k branju! Hello again! Today I will talk you about Ljubljana’s industrial heritage, focusing in Slovenia’s Railway Museum, a hidden but really worthy place to visit in the capital. Although the marvelous reviews that this museum has not only in TripAdvisor, but also in the visitor’s...
TANIA NA ERASMUS PRAKSI V MUZEJU

TANIA NA ERASMUS PRAKSI V MUZEJU

Fototeka MNZS, 3. december ― #Erasmus Od 18. septembra 2019 se nam je v Muzeju pridružila Tania González, študentka muzeologije iz Španije, ki je pri nas na praksi prek programov izmenjave Erasmus. V prihodnjih tednih bomo lahko prebirali nekaj njenih prispevkov. Prispevku v angleščini sledi še prevod v slovenščini. Hi everyone! My name is Tania González and I’m a Spanish Erasmus student in Ljubljana. I am currently doing the...
BEGUNSTVO DRUŽINE MRNUH IN DEPORTACIJA FRANČIŠKE JERIN

BEGUNSTVO DRUŽINE MRNUH IN DEPORTACIJA FRANČIŠKE JERIN

Fototeka MNZS, 26. november ― Leopold Mrnuh je bil trgovec iz Toplic pri Zagorju. Poleti 1941 je srečal na avtobusu proti Domžalam Zofijo Farčnik, ki je z dvema otrokoma bežala pred Gestapom. Za pomoč ji je dal nekaj denarja. To je videl nekdo v avtobusu in ta ga je prijavil nemškim oblastem. Leopolda so nemško orožniki po prijavi aretirali in zaprli v trboveljski zapor. Njegovo ženo Leopoldino in hčer...
ZAPORNICA OB CUKRARNI

ZAPORNICA OB CUKRARNI

Fototeka MNZS, 22. november ― Nekatere stvari se v zgodovini ne spremenijo. Ena takih je zapornica na Ljubljanici. Fotografija Marjana Cigliča je bila posneta kasno jeseni leta 1969, ko so se tako kot vsako jesen v Ljubljani ukvarjali z gladino reke, in podoba zapornice je skoraj identična dandanašnji. Kot so zapisali v časopisu, so s spuščanjem zapornic nivo Ljubljanice stabilizirali in voda na Barju ni povzročala nevšečnosti. Zaradi reke...
BRANKO VODOPIVC st. IN NJEGOVA DRUŽINA V IZGNANSTVU V NEMČIJI

BRANKO VODOPIVC st. IN NJEGOVA DRUŽINA V IZGNANSTVU V NEMČIJI

Fototeka MNZS, 19. november ― #izgnanci Zgodbe o izgonu slovenskih družin v Nemčiji, ki jih imamo v razstavi Slovenski izgnanci 1941-1945 na gradu Rajhenburg v Brestanici skupaj 94,  zaključujem z zgodbo o izgonu družine Vodopivc iz Dolenje vasi pri Krškem, s poudarkom na doživljanju izgona njihovega sina Branka. Izgnani so bili 28. oktobra 1941 preko taborišča za izgon v Rajhenburgu. Na pot izgona so odšli oče Jože, mama Antonija,...
MARTINOVO

MARTINOVO

Fototeka MNZS, 12. november ― Včasih podoba pove več kot besede. Zato je fotoreporter Marjan Ciglič jeseni 1969 pod fotografijo, objavljeno na zadnji strani Dnevnika, zapisal le: »Dva deci črnega in nič drugega!« (Objavljeno v časopisu Dnevnik v petek, 8. novembra 2019)
DRUŽINA BREGAR V IZGNANSTVU V NEMČIJI

DRUŽINA BREGAR V IZGNANSTVU V NEMČIJI

Fototeka MNZS, 12. november ― #izgnanci Družina Bregar je bila izgnana 6. decembra 1941 iz vasi Čimerno pri Radečah. Izgnani so bili oče Janez, mama Marija, stara mama Marija Bregar in otroci: Pavla (1921), Janko (1922), Franc (1924), Marija (1926) in Lojze (1927). Stara mama Marija Bregar je bila ob izgonu stara 80 let. Njen sin Janez je prosil Nemce, če jo lahko do ceste, kjer je bil nemški...
MARTINOVO

MARTINOVO

Fototeka MNZS, 11. november ― Včasih podoba pove več kot besede. Zato je fotoreporter Marjan Ciglič jeseni 1969 pod fotografijo, objavljeno na zadnji strani Dnevnika, zapisal le: »Dva deci črnega in nič drugega!« (Objavljeno v časopisu Dnevnik v petek, 8. novembra 2019)
DUŽINA SUMRAK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

DUŽINA SUMRAK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

Fototeka MNZS, 5. november ― # izgnanci Družina je bila izgnana 8. decembra 1941 iz Radeč, najprej v taborišče za izgon v Rajhenburg in nato dan pozneje s tovornim vlakom v Nemčijo. Izgnani so bili oče Jože (1896), mama Frančiška (1902) in njun sin Jože (1927). Kot je zapisala mati v povojnih spominih, so takoj spoznali, da jih ne čaka nič dobrega. Grad Rajhenburg – spanje v hlevih na...
Deklaracijske razglednice

Deklaracijske razglednice

Fototeka MNZS, 4. november ― #33 dni 29. oktobra 2018, ob stoti obletnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov,  je bila v prostorih Narodnega muzeja Slovenije, na Metelkovi ulici v Ljubljani, odprta razstava z naslovom 33 dni. Pripravili smo jo sodelavci Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Arhiva republike Slovenije, v sodelovanju s številnimi zasebnimi zbiralci. Pozneje je razstava gostovala še v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru...
DRUŽINA PEČNIK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

DRUŽINA PEČNIK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

Fototeka MNZS, 29. oktober ― #izgnanci Člani družine Pečnik so bili izgnani 4. decembra 1941 iz vasi Zastopje, Sv. Jurij pod Kumom. Izgnani bo bili: oče Jože, mama Marija in otroci. Justi (1926), Francka (1931), Joško (1937), Jožica (1940) in očetova sestra Angela Pečnik. Najstarejša hči Micka (1923) je služila pri učiteljski družini Kmecl v Radečah, Štefka (1928) pa je živela pri stricu Martinu Pečniku v Sv. Juriju pod...
FRANC POPIT NA SEJI CK ZKS

FRANC POPIT NA SEJI CK ZKS

Fototeka MNZS, 28. oktober ― Oktobra 1969 je predsednik CK ZKS Franc Popit na osmi seji CK ZKS v uvodnem govoru podal »širok in analitičen prikaz o bistvu problemov sedanjosti«, o čemer so poročali na naslovnici Dnevnika. Razprava je bila tako obsežna, da je trajala dva dni. Govorci so ugotovili, da je »večina ljudi doumela družbeno reformo kot nujno razvojno obdobje, kot sedanji in prihodnji interes delavskega razreda«, zato...
DRUŽINA KREVELJ V IZGNANSTVU V NEMČIJI

DRUŽINA KREVELJ V IZGNANSTVU V NEMČIJI

Fototeka MNZS, 22. oktober ― #izgnanci Družino Krevelj so izgnali Nemci 1. novembra 1941 z Dunaja št. 6 nad Krškim. Izgnani so bili oče Alojz (1900), mama Marija, roj. Prevejšek (1905) in otroci: Jožefa (1928), Marija (1930), Ladislav (1932) in Albin (1936). Najprej so bili izgnani v taborišče Haynau v Šleziji. V taborišču so bili nastanjeni v sobi, kjer je bilo več družin, ki so bile ločene le z...
ELEKTRONIKA NE POZNA MEJA

ELEKTRONIKA NE POZNA MEJA

Fototeka MNZS, 18. oktober ― Oktobra 1969 je Gospodarsko razstavišče priredilo svojo stoto razstavo, to je bila prireditev Sodobna elektronika. »Toliko uglednih gostov še ni bilo nikoli na otvoritvi,« so zapisali v Dnevniku. Kako da ne, saj so ob tem dodali, da razstava dosega »največji napredek, ker nam prinaša največ tehničnih izpopolnitev in možnosti za modernizacijo«. Na razstavi je sodelovalo 258 razstavljalcev iz domovine in tujine, vsi pa so...
še novic