Dan Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto

Kamra.si, 1. marec ― Prisrčno vabljeni, da praznujete z nami. BREZPLAČNI VPIS V KNJIŽNICO Še niste član naše knjižnice? V ponedeljek, 1. marca, podarjamo brezplačni prvi vpis v knjižnico. Vpišite se preko spleta ali obiščite vam najbližjo enoto naše knjižnice. 15.00 – Odkrivamo skrite kotičke knjižniceVirtualni sprehod po knjižnici igralca Janeza Cesarja Bi radi izvedeli več o žlahtnem komedijantu, dolenjskem rojaku, igralcu SNG Drame in Prešernovem nagrajencu Janezu Cesarju? Pojdite z nami na kratek virtualni ogled njegove spominske sobe in osebne knjižnice, ki je skupaj z ostalo njegovo zapuščino v novomeški knjižnici na sodoben način na voljo tako uporabnikom kot tudi obiskovalcem kulturnih znamenitosti Novega mesta in Dolenjske. Dobimo se na FB strani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. 17.00 – Spletna predstavitev knjigeFeri Lainšček: Kurji pastir Prejemnik številnih književnih nagrad in Prešernov nagrajenec Feri Lainšček z romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih iz zgodnjega otroštva. Z njim se bo pogovarjala Carmen L. Oven. Vabljeni, da si dogodek ogledate v živo na YouTube kanalu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. 19.00 – Svetlobna projekcija na pročelju knjižniceNovomeška knjižnica med preteklostjo in prihodnostjo Mapirana svetlobna video projekcija, ki jo je zasnoval Tomaž Grdin, orisuje pomembnejše mejnike razvoja objekta novomeške knjižnice skozi čas. Na ogled bo od 19. ure na pročelju knjižnice pri vhodu na Oddelek za mladino.

1. marca 1898 je umrla Luiza Pesjak (tudi Lujiza Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka.

Kamra.si, 1. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. marca 1898 je umrla Luiza Pesjak (tudi Lujiza  Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka. Rodila se je 12. junija 1828.  Šolala se je v zasebnem Fröhlichovem zavodu, v katerem je bila poleg dekliške vzgoje deležna tudi izobraževanja v romanskih jezikih in pravega pouka v pesništvu. Bila je izobražena, tako splošno kot tudi na področju literature. Kot najstarejši otrok odvetnika dr. Blaža Crobatha in matere Poljakinje je spoznala vse vidnejše može tedanje slovenske družbe, med njimi tudi Franceta Prešerena, ki je nekaj časa delal pri njenem očetu.

25. februarja 1951 je v Bukovžlaku pri Celju umrl Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj

Kamra.si, 25. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. februarja 1951 je v Bukovžlaku pri Celju umrl Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj. Rodil se je 24. maja 1875 v Gorici  Henrik Peternel je bil duhovnik, čebelar, čebelarski učitelj in praktik, ki ima velike zasluge za razmah in razvoj čebelarstva ter čebelarske stroke na Štajerskem. Njegova zasluga je tudi razmah čebelarstva v nekdanji občini Teharje, predvsem v Bukovžlaku. Rodil se je v Gorici očetu Slovencu in materi Čehinji, kjer je študiral teologijo in bil leta 1898 posvečen za duhovnika. S čebelarjenjem je začel v kraju Cerkno, kjer je služboval. Na Štajersko je prebežal leta 1917 zaradi slovenske narodne zavesti, pomoči in zavzemanja za človeško ravnanje z ranjenci, tudi italijanskimi vojaki med 1. svetovno vojno na soškem bojišču. Na Štajerskem je opravljal duhovniško službo v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1926 se je naselil v Bukovžlaku, kjer je kupil svoje posestvo, uredil čebelnjake in se posvetil čebelarjenju.

24. februarja 1915 se je v Vavti vasi rodil Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec

Kamra.si, 24. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. februarja 1915 se je v Vavti vasi rodil Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec. Umrl je 31. januarja 2000 v Metliki. Najprej je obiskoval gimnazijo v Novem mestu (od prvega do petega razreda v l. 1925/26 – 1931/32), nato pa v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Diplomiral je l. 1941. Bil je srednješolski profesor v Ljubljani in v Metliki. V l. 1951–1981 je bil direktor Belokranjskega muzeja v Metliki. Pesmi in prozo je objavljal v različnih listih: Mentorju, Mladiki, Domu in svetu, Žaru, Kresu idr. Izdal je tri pesniške zbirke, dve zbirki novel, več romanov, npr. Krka pa teče naprej, in nekaj strokovnih publikacij, npr. Svetila v Beli krajini, Pomembni Belokranjci. V Dol. listu in strokovnih glasilih je objavil več člankov s področja etnologije. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dular-joze/Avtor  gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto Priporočamo tudi: Jože Dular (1915–2000)

Literatura v mestu : pogovor o Ivanu Tavčarju (1851-1923)

Kamra.si, 24. februar ― V letošnjem letu mineva sto sedemdeset (170) let, odkar se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil pisatelj, politik in župan mesta Ljubljane med letoma 1911 in 1921 Ivan Tavčar. O njegovem življenju in delu bomo v torek, 2. marca 2021, ob 18.30 na spletu spregovorili z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom z Oddelka za slovenistiko FF UL in s kustosom za novejšo zgodovino dr. Blažem Vurnikom iz Mestnega muzeja Ljubljana. Med drugim nas bodo zanimali podoba Ljubljane v Tavčarjevem času, njegovo županovanje ter zgodovinski roman Izza kongresa. »Ponosni smo bili, da moremo služiti možu, ki ima nevenljive zasluge za našo najboljšo književno umetnost, za kulturni, socialni in gospodarski napredek slovenskega naroda.« (Odlomek iz poslovilnega pisma uradnikov magistrata, junij 1921)  Literarni večer boste lahko spremljali na Facebook strani Mestne knjižnice Ljubljana. Literatura v mestu je cikel treh pogovornih večerov z literarno-domoznansko tematiko. Povezovala jih bo bibliotekarka Erika Marolt iz Slovanske knjižnice, enote Mestne knjižnice Ljubljana.     

23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist.

Kamra.si, 23. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist. Umrl je 29. julija 1974 v Münchenu.  Kästner spada med najbolj brane mladinske pisatelje. Po tem, ko je v Nemčiji pred drugo svetovno vojno prišla na oblast Hitlerjeva NSDAP, Kästner zaradi svojega socialnega in kritičnega realizma, ni smel več objavljati, njegove knjige pa so celo zažigali. Po vojni je začel spet pisati in se ukvarjati tudi s pisanjem filmskih scenarijev. Med letoma 1957 in 1962 je bil predsednik nemškega PEN kluba. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Erich_K%C3%A4stner  

22. februarja 1987 je v umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom

Kamra.si, 22. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1987 je v Ljubljani umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom. Rodil se je 26. julija 1903 v Vodnjanu pri Pulju. Dominko je študiral fiziko na Univerzi v Bologni in tu leta 1929 doktoriral. Za svoje delo je prejel visoko nagrado te univerze. Prve strokovne članke je leta 1931 objavil v astronomski reviji Coelum. V letih od 1927 do 1930 je bil predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija; do 1931 je bil pomočnik na astronomskem inštitutu v Bologni, leta 1932 je prišel v Jugoslavijo. Od leta 1932 do 1938 je delal v Astronomskem observatoriju v Beogradu (AOB) kot pomočnik opazovalec. V tem času je objavil strokovne članke v publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934 do 1938). Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega astronomskega društva in (1935 do 1940) sourednik poljudnoznanstvene revije Saturn. Od leta 1938 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju v Beogradu in profesor na beograjskih gimnazijah, 1941 do 1942 je bil v gestapovskem zaporu in taborišču na Banjici. Po osvoboditvi Beograda leta 1944 se je prijavil v 5. udarno krajiško divizijo, pozneje pa v brigado Italia ter sodeloval v bojih na sremski fronti. Leta 1946 je postal astronomski opazovalec in leta 1947 znanstveni sodelavec pri AOB. Ob ustanovitvi stolice za astronomijo leta 1948 na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Ustanovil je Astronomsko-geofizikalni observatorij AGO s potresno postajo na Golovcu v Ljubljani. Skupaj z Vladom Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije pri nas in si prizadeval za upoštevanje njenih izsledkov pri gradnjah; tako je SRS še pred skopskim potresom izdelala pravilnik o varnejši gradnji. Vodil je strokovno skupino, ki je po večletnih meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astronomsko dolžino, širino in smer poldnevnika (meridijana)). Bil je pobudnik češko-jugoslovanskega projekta gradnje Observatorija na Hvaru.

21. februarja 1915 se je v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem rodil Anton Vratuša, politik, diplomat, publicist in slavist.

Kamra.si, 21. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1915 se je v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem rodil  Anton Vratuša, politik, diplomat, publicist in slavist. Umrl je 30. julija 2017 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1941 iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za tem še doktoriral z razpravo Levec in Ljubljanski zvon. Kmalu po začetku vojne v Jugoslaviji se je pridružil NOB, zaradi česar je moral v naslednjem letu in pol prestati internacijo in več taborišč v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je spet pridružil slovenskim partizanom, kjer je do konca vojne opravljal vojaške in politične dolžnosti. Od leta 1945 dalje je bil na visokih političnih funkcijah v Beogradu in Ljubljani. Med najbolj vidnimi sta bili funkciji podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS (podpredsednik zvezne oz. predsednik republiške vlade). Bil je tudi ambasador (veleposlanik) SFRJ pri Organizaciji združenih narodov. Ker je v Beogradu leta 1950 končal še študij politologije, je lahko postal redni profesor političnih ved na Univerzi v Beogradu in na FSPN (danes Fakulteta za družbene vede) v Ljubljani. Objavil je številne članke o gospodarskih in političnih temah Jugoslavije, gibanju neuvrščenih, narodnih manjšinah, trajnostnem razvoju in drugem.

20. februarja 1920 je v Gradcu umrl Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl. Savinschegg, kranjski pravnik, politik in graščak v Metliki.

Kamra.si, 20. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. februarja 1920 je v Gradcu umrl Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl. Savinschegg, kranjski pravnik, politik in graščak v Metliki. Rodil se je 10. novembra 1831.  Bil je sin Andreja Savinška, graščaka v Metliki. Na Dunaju je doktoriral iz prava. Nekaj časa je bil aktiven v vojski in je leta 1870 postal nadporočnik v konjenici Kranjske deželne brambe. Imel je velik vpliv na dogajanje v Beli krajini v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1865 je sodeloval pri ustanovitvi Narodne čitalnice v Metliki. Na njegovo pobudo so leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno obrambo na Slovenskem. Od leta 1867 do 1882 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru v kuriji veleposestnikov. Kot poslanec si je še posebej prizadeval, da bi po ukinitvi vojne krajine Žumberk vrnili Kranjski. Na deželnozborskih volitvah leta 1895 je nastopil kot kandidat Katoliško narodne stranke za poslanca dolenjskih mest v kmečki kuriji, a je premočno izgubil proti liberalcu Ivanu Tavčarju. Leta 1899 je moral zaradi dolgov družinski grad Metlika prodati in se je za stalno preselil na Dunaj. Leta 1871 mu je cesar podelil plemištvo s stopnjo viteza. Postal je vitez pl. Savinschegg. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Savin%C5%A1ek Priporočamo tudi: https://belokranjski-muzej.si/post/491647/vsa-cast-in-slava-josipu-savinsku-ustanovitelju-pozarne-brambe-in-zadnjemu-metliskemu-grascaku

19. februarja 1949 je v Novem mestu umrl Ivan Koštiál, slovenski pedagog in jezikoslovec

Kamra.si, 19. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. februarja 1949 je v Novem mestu umrl Ivan Koštiál, slovenski pedagog in jezikoslovec. Rodil se je 27. julija 1877 v Gradcu. Na Dunaju in v Gradcu je študiral slovenščino in klasično filologijo, kjer je leta 1898 diplomiral. Od 1899 je poučeval na srednjih šolah v Novem mestu in Ljubljani, na slovenskem moškem učiteljišču v Kopru (1902-1909) in Gorici (1909-1919), nato pa je do upokojitve učil na gimnaziji v Novem mestu. Marjan Mušič ga v knjigi Novomeška pomlad opisuje kot dobrega profesorja: »Kot vihra je vselej točno ob uri v razred privršal profesor slovenščine in srbohrvaščine Ivan Koštiál. Hrup, ki ga je povzročil s čiščenjem in opihavanjem katedra, se je mešal z razigranostjo učencev. … utrujeni od ustaljenega, nespremenljivo zdolgočasenega podajanja predmetov ex cathedra so si oddahnili in znova osvežili s prihodom profesorja Koštiála, ki je umel svoje prenikavo znanje približati dijakom na neobičajen, iskrivo duhovit način; pri tem pa jim je dopuščal, da so sami aktivno sodelovali pri pouku.«

18. februarja 1856 se je na Teharjah rodil Jožef Rebov, p. d. Janez, posestnik, politik in župan

Kamra.si, 18. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1856 se je na Teharjah rodil Jožef Rebov, p. d. Janez, posestnik, politik in župan. Umrl je leta 1949 v Celju. Jožef Rebov, p. d. Janez, je bil posestnik, teharski župan, politik in član vrste teharskih društev doma iz Čreta. Vrsto let je bil teharski občinski odbornik, zastopnik teharskih narodnjakov in teharski župan v dveh različnih državnih tvorbah. V času Habsburške monarhije je županoval teharski občini med letoma 1895 in 1901, v obdobju Kraljevine Jugoslavije pa med letoma 1921 in 1931. Z nastankom Kraljevine SHS in razvojem slovenskega političnega življenja je bil kandidat in pristaš Slovenske ljudske stranke. Leta 1931 je odstopil z mesta županske funkcije, tudi kot občinski odbornik zaradi starosti. Njegovo prvo župansko obdobje in politično delovanje je zaznamoval oster boj med slovensko in nemškutarsko stranjo, županovanje v času jugoslovanske države pa velik gospodarski in družbeni napredek v teharski občini (občina dobi električno napeljavo, telefon, vodovod, razvoj industrijskih obratov v sosednjih Štorah in Lesne industrije Teharje). Kot občinski odbornik je bil zastopan v različnih občinskih svetih in krajevnih odborih, med drugim je bil krajevni šolski načelnik teharske šole med letoma 1906 in 1911, sodeloval je pri pripravi slavja ob 100. obletnici teharske šole in bil zastopnik teharske občine leta 1928, ki je kupila novo občinsko hišo nekdanjo vilo Maksa Oswatitscha (danes sedež Krajevne skupnosti Teharje). Julija 1926 je bil med soustanovitelji Županske zveze, ki je povezovala župane in občine celjskega okrožja na različnih področjih in skupno zastopanje za večjo avtonomijo. Kot odbornik v Županski zvezi je zastopal sodni okraj Celje. Rebov se je aktivno udejstvoval tudi v teharskem društvenem življenju. Bil je med pobudniki in soustanovitelj Slovenskega političnega društva, kjer je vrsto let opravljal funkcijo načelnika in podpredsednika društva. Leta 1902 je postal predsednik političnega d

18. februarja 1990 je v Podčetrtku umrl duhovnik Friderik Sternad

Kamra.si, 18. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1990 je v Podčetrtku umrl duhovnik Friderik Sternad. Rodil se je 7. julija 1890 v Benediktu v Slovenskih goricah.  Svoje temeljno duhovno poslanstvo je Friderik Sternad združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril bogato zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter pomenile gospodarski napredek kraja. Friderik Sternad se je rodil v revni kmečki družini in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Osnovno šolo je obiskoval z vedoželjnostjo ter se odločil šolanje nadaljevati v bogoslužju. Sveto Novo mašo je daroval 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno je zbolel za sušico in se zaradi bolehanja začasno upokojil. Ko je že popolnoma obležal, ga je skrbno negovanje sester usmiljenk v slovenjegraški bolnišnici vendarle pozdravilo. Ponovno je lahko nastopil delo duhovnika. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki, leta 1935 pa je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Kot duhovnik je mlade farane učil spoštovanja maternega jezika in ljubezen do njega širil tudi med starejše. Drugo svetovno vojno je preživel na Hrvaški, kamor so ga Nemci že na začetku vojne izgnali skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki. Po petih letih izgnanstva se je vrnil v Podčetrtek ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge. Takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935 se je Sternad pričel zanimati za toplo vodo v bližnji Harini Zlaki na Hrvaškem, ki je blagodejno vplivala na ljudi. Leta 1952 je dal vodo na analizo, ki je pokazala, da je topliška voda med najmočnejšimi radi

18. februarja 1903 je v Ljutomeru umrl Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 18. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1903 je v Ljutomeru umrl Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec. Rodil se je 15. avgusta 1847 pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ivan Skuhala se je rodil pri Sv. Tomažu pri Ormožu kot sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Radgoni, v Mariboru je zaključil gimnazijo in nato študiral bogoslovje. Bil je kaplan v Žalcu in po smrti Jožefa Rozmana provizor v Slovenskih Konjicah. V letih 1875–1886 je bil profesor moralke na mariborskem bogoslovnem učilišču, od leta 1886 do smrti pa župnik in dekan v Ljutomeru. Za dekana je bil imenovan 15. oktobra 1887.
še novic