26. junija 1881 se je rodil Anton Breznik, duhovnik, jezikoslovec, ...

Kamra.si, 26. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1881 se je Ihanu pri Domžalah rodil  Anton Breznik, duhovnik, jezikoslovec in ravnatelj. Umrl je 26. marca 1944 v Ljubljani. V svojem rojstnem kraju je šest let obiskoval ljudsko, v Ljubljani pa meščansko šolo in humanistično gimnazijo. Med njegovimi gimnazijskimi profesorji je bil Maks Pleteršnik, ki ga je učil grščino, neposredno po tem, ko je leta 1894 izdal znameniti Slovensko-nemški slovar. To delo je Breznik prebiral in ga dopolnjeval s svojimi opažanji. Vanj je vpisoval nove besede, ki jih je nabiral med ljudmi. Zapisal je nad 350 ljudskih pesmi iz Ihana. V gimnaziji se je pridružil projektu zbiranja slovenskih narodnih pesmi, ki ga je vodil Karel Štrekelj. Zbrane ljudske besede so dijaki objavljal v Domu in svetu pod naslovom Slovarski navržki. V tej reviji je ocenjeval in poročal o jezikoslovnih delih, podajal nabrano gradivo in začel samostojno posegati v jezikovna vprašanja s članki.

26. junija 1892 se je rodil Juš Kozak, pisatelj, esejist, ...

Kamra.si, 26. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1892 se je rodil  Juš Kozak, pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik. Umrl je  29. avgusta 1964. Ljubljana. Juš Kozak se je rodil posestniku, gostilničarju in mesarju v šentpetrskem predmestju Ljubljane. Otroštvo je preživljal skupaj z mlajšim bratom Ferdom Kozakom. Osnovno šolo in maturo je opravil v rodnem mestu, nato pa je na Dunaju med letoma 1911 in 1914 študiral zemljepis in zgodovino.

26. junija 1954 je umrl Ivan Trinko Zamejski, duhovnik, pesnik, ...

Kamra.si, 26. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1954 je umrl Ivan Trinko Zamejski, duhovnik, pesnik, pisatelj, filozof, prevajalec, jezikoslovec, kritik, skladatelj, slikar in buditelj narodne zavesti. Rodil se je 25. januarja 1863 v Trčmunu v Beneški Sloveniji. Rodil se je v Benečiji kot četrti od petih otrok očetu Antonu in materi Mariji Golob. Obiskoval je italijansko osnovno šolo v bližnjem kraju, potem pa po treh letih nadaljeval v Čedadu. Leta 1875 je začel obiskovati semenišče v Vidmu.  

25. junija 1940 je umrl Matija Malešič, pisatelj in pravnik

Kamra.si, 25. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. junija 1940 je v Škofji Loki umrl Matija Malešič, pisatelj in pravnik. Rodil se je 30. oktobra 1891 v Črnomlju. Bil je tretji od štirih otrok kmeta Matije Malešiča in gospodinje Marije, rojene Šenica. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju. V Novem mestu je v šolskem letu 1908/1909 končal četrti razred gimnazije, nato pa se je v peti razred vpisal v Ljubljani kot gojenec Marijanišča. Po končani gimnaziji je odšel na enoletno služenje vojaškega roka, ki ga je zaključil junija 1914. Takrat se je že začela prva svetovna vojna, tako da se je iz vojske vrnil šele novembra leta 1918. Prvi dve leti vojne je preživel v Bosni in Srbiji, leta 1916 pa je bil poslan na soško fronto, kjer je bil ranjen. V tem času je pisal vojni dnevnik, po vojni pa je na to temo pisal roman, ki je kot nedokončan ostal v rokopisu.

25. junija 1895 je umrl Andrej Praprotnik, učitelj, pesnik ...

Kamra.si, 25. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. junija 1895 je v Ljubljani umrl Andrej Praprotnik, učitelj, pesnik, pisatelj in urednik. Rodil se je 9. novembra 1827 v Podbrezju. Njegov prvi učitelj in podpornik mu je bil podbreški župni vikar Franc Pirc, kasneje misionar v Severni Ameriki. Ko mu je bilo osem let, ga je poslal oče k svojemu bratu Jakobu, učitelju v Šenčurju pri Kranju. Tu je tri leta hodil v šolo in se učil tudi orglati. Leta 1838 je šel v šolo v Kranj, kjer se mu je zamerilo učenje na pamet in še v nemškem jeziku. Leta 1841 je šel v Ljubljano in v 2 letih končal četrti razred glavne šole. Nato je tam končal še dvoletno pripravnico za učitelje.

24. junija 1987 je umrl Miha Maleš, slikar ...

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1987 je v Ljubljani umrl Miha Maleš, slikar, grafik, pisatelj, restavrator, urednik, založnik. Rodil se je 6. januarja 1903 v Jeranovem pri Kamniku.  Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo "zu St. Anna" (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 pričel z obiskovanjem specialne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral. Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za dekorativno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti.  

24. junij 1908 se je rodil Danijel Halas, duhovnik in mučenik

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junij 1908 se je v Črenšovcih rodil Danijel Halas, duhovnik in mučenik.  Umrl je 16. marca 1945 v Hotizi.  Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval državno gimnazijo v Murski Soboti. V začetku je v šolo hodil peš, nakar je bil sprejet med gojence salezijanskega dijaškega zavoda Martinišče. Ker pa so višje razrede ukinili, je gimnazijo z maturo končal v Ljubljani. Nato je vstopil v mariborsko bogoslovje in leta 1933 mu je škof Ivan Jožef Tomažič podelil mašniško posvečenje, 9. julija 1933 pa ga posvetil v duhovnika. Novo mašo je daroval že 16. julija v domači župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa v Črenšovcih. Za pridigarja si je izbral upokojenega župnika Jožefa Klekla st., urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega buditelja in duhovnega voditelja prekmurskih Slovencev. Potem je do novega leta deloval kot kaplan v Ljutomeru, s 1. januarjem 1934 pa je bil imenovan za drugega kaplana v Lendavi. Pastoralnega dela se je Halas lotil zelo zavzeto, saj je vodil Marijino družbo, vzpodbujal k češčenju Srca Jezusovega in nebeške matere Marije, madžarskim vernikom je priskrbel tisk v njihovem jeziku, med počitnicami pa se v Sombotelu celo izpopolnjeval v znanju madžarskega jezika. S 1. januarjem 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana, kjer je takoj poskrbel za duhovno življenje svojih faranov.   

24. junija 1908 se je rodil Slavko Pengov, slikar

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1908 se je v Ljubljani rodil Slavko Pengov, slikar. Umrl je 6. januarja 1966 v Ljubljani.  Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentanega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja. Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.

24. junija 1905 se je rodil Boris Kalin, slovenski kipar

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1905 se je v Solkanu rodil Boris Kalin, slovenski kipar. Umrl je 22. maja 1975 je v Ljubljani.  Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. Zatem se je preživljal s klesanjem kipov po naročilu in nagrobnikov pri podjetju Kunovar v Ljubljani. Izdelal je več aktov, najbolj znana je celopostavna ženska figura, imenovana Jutro. Med letoma 1945 in 1970 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji (AUU oz. ALU) in dvakrat njen rektor. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen, posebej marmor. Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je dobil Prešernovo nagrado (1947, 1948 in 1950), kasneje tudi nagrado Avnoj-a (1971). Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina ter oče arhitektke in oblikovalke Nives Kalin Vehovar.

23. junija 1942 je bil v Celju kot talec ustreljen Alojzij Šušmelj, slikar

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1942 je bil v Celju kot talec ustreljen Alojzij Šušmelj, slikar. Rojen je bil 8. maja 1913 v Mulhouse (Alzacija). Rodil se je rudarju Francu in Ivani rojeni Hrobah. Ko mu je bilo leto dni, se je z vso družino v začetku 1. svetovne vojne preselil iz Alzacije na Falo (Dravska dolina), leta 1915 je izgubil očeta na fronti, mater pa leta 1919; otroke (4) so si razdelili rejniki, Šušmelja je vzgajal Jožef Gajster na Fali. Osnovno šolo je obiskoval med leti 1921–25 v Selnici ob Dravi, se učil vrvarstva (leta 1927 je bil z mojstrom kratko na Ptuju), uka ni končal; s posredovanjem in podporo ruškega zdravnika A. Zorca je med leti 1929–33 študiral v Ljubljani na TSŠ, kiparstvo (prof. France Kralj, SBL I, 522), se jeseni 1934 vpisal na zagrebško AUU (prof. Mujadžić, Kljaković, Krizman), 1938 diplomira (prof. M. Tartaglia). 

23. junija 1911 se je rodil Jaro Dolar, pesnik, pisatelj, bibliotekar ...

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1911 se je v Mariboru rodil Jaro (Jaroslav) Dolar, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, novinar, urednik, bibliotekar in profesor. Umrl je 7. aprila 1999. Jaro Dolar se je rodil v Mariboru klasičnemu filologu in publicistu Antonu Dolarju in češki materi Marini Hora. Osnovno šolo (1917-1921) in gimnazijo (1921-1929) je obiskoval v Mariboru. Že takrat je prvič izpričal svoja literarna nagnjenja, ko je v četrtem in petem razredu gimnazije urejal dijaški list Gaudeamus (1925-1927) ter vanj pisal svoje prve pesmi in prozo. Sodelovanje v raznih aktivnostih zoper mariborske in štajerske nemčurje in nemškuterje ter navdušeno spremljanje starejših dijaških vzornikov, ki so s svojim javnim nastopom propagirali ideje vseslovenstva in ruske oktobrske revolucije, pa je oblikovalo mladeničevo idejno usmerjenost. Oboje se je v večjem obsegu začelo izražati v ljubljanskih visokošolskih letih, ko je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino in leta 1935 diplomiral iz jugoslovanske književnosti.

23. junija 1938 je umrl Andrej Gabršček, publicist, založnik ...

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1938 je v Ljubljani umrl Andrej Gabršček, slovenski publicist, založnik, urednik, politik in časnikar. Rodil se je 26. novembra 1864 v Kobaridu. Andrej Gabršček se je rodil očetu Jožefu in materi Jožefi. Najprej se je šolal v Kobaridu, potem pa nadaljeval v Kopru na učiteljišču. Poklicno pot je začel kot učitelj v domačih krajih. Leta 1889 se je poročil z Rozino; istega leta  se je preselil v Gorico, kjer je na povabilo dr. Antona Gregorčiča začel urejevati list Soča. Z dvema prekinitvama ga je vodil do leta 1915. Bil je politično aktiven, ukvarjal se je z novinarstvom, prevajanjem, založništvom in ustanovil je Goriško tiskarno. Pred prvo svetovno vojno je bil nekaj mesecev interniran v Gorici in drugje, kasneje pa  konfiniran na Dunaju, kjer potem živel še do leta 1933 in med drugim deloval kot dopisnik in sodeloval pri reševanju begunskih vprašanj. Potem je živel v Ljubljani.

23. junija 1872 je umrl Jožef Blaznik, slovenski tiskar in založnik

Kamra.si, 23. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1872 je umrl Jožef Blaznik, slovenski tiskar in založnik. Rodil se je 7. februarja 1800. Blaznik se je tiskarske obrti izučil v Ljubljani in se nato 6 let izpopolnjeval v tujini (v Gradcu in Mainzu), se vrnil septembra 1824 v Ljubljano in se 29. julija 1828 zaposlil kot stavec v Retzerjevi tiskarni, ki jo je od 9. septembra 1829 vodil pod lastnim imenom (25. maja 1829 se je poročil z Retzerjevo hčerjo Frančiško). 

22. junija 1968 je umrl Jakob Šolar, duhovnik, jezikoslovec ...

Kamra.si, 22. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. junija 1968 je umrl Jakob Šolar, duhovnik, jezikoslovec, prevajalec. Rodil se je 29. aprila 1896. Med leti 1902-04 je obiskoval osnovno šolo v Dražgošah, leta 1905 v Škofji Loki, med leti 1905-07 pa v Ljubljani v Marijanišču. V letih 1907-08 je klasično gimnazijo obiskoval na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, med leti 1908-15 pa na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Maturiral je leta 1915 z odliko. Med leti 1915-19 je študiral bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1918.

22. junija 1885 se je rodil Milan Vidmar, elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj

Kamra.si, 22. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. junija 1885 se je rodil  Milan Vidmar, elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj. Umrl je 9. oktobra 1962. Po končani osnovni šoli (1891-5) in sedmih razredih ljubljanske klasične gimnazije (1895-1902) ter opravljenih diferencialnih izpitih na realki, je tu tudi maturiral. Drugo maturo je naslednje leto opravil na novomeški klasični gimnaziji.Leta 1902 je na Univerzi na Dunaju pričel študirati strojništvo in diplomiral leta 1907, leta 1910 pa je na Tehniški fakulteti na Dunaju dosegel doktorski naziv. Študij elektrotehnike se je na Dunaju pričel šele leta 1904, zato je opravil posebne izpite.Od 1912 je delal v tovarni Ganz v Budimpešti, kjer je postal osebni asistent O. T. Blathyja, enega od izumiteljev trifaznega transformatorja; Vidmar je zbudil pozornost s svojimi rešitvami na področju transformatojev. Leta 1913 je postal tehnični vodja tovarne Kastelic & Žabkar v Ljubljani, ki je po njegovih načrtih izdelala 12 transformatorjev. Leta 1916 je prevzel referat električnih pogonov v tobarni Elin na Dunaju, kjer se je 1918 habilitiral za docenta. Med letoma 1919-22 je bil ravnatelj Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, nato pa je med letoma 1920 in 1926 vodil svojo tovarno transformatorjev v Ljubljani

22. junija 1938 je umrl Jože Abram, duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in organizator planinstva

Kamra.si, 22. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. junija 1938 je v Ljubljani umrl Jože Abram (znan tudi pod imenom Josip Abram Trentar), duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in organizator planinstva v Trenti. Rodil se je 2. februarja 1875 v Štanjelu. Po gimnazijskem šolanju v Gorici in Ljubljani ter bogoslovju v Gorici je služboval kot kaplan v Bovcu (1899-1901) ter vikar v Trenti (1901-04), kasneje je bil v duhovniški službi še v Novakih, Biljah, Oblokah, na Mostu na Soči in v Pevmi.Med šolanjem se je navdušil nad slovansko literaturo in v veliki meri nad ukrajinskimi temami ter tamkajšnjimi avtorji. Abramova prevoda Ševčenkovih del ter spremljajoča pojasnila so naletela na ugoden odmev tudi pri ukrajinski inteligenci.
še novic