Četrtkovi zeleni popoldnevi: Veronika in Uroš Plantan - Medicina svete Hildegarde

Kamra.si, 19. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 25. julija 2019, ob 17. uri vabi na predstavitev knjige Veronike in Uroša Plantana Medicina svete Hildegarde. Prvič v slovenskem prostoru je pred nami knjiga o modrosti svete Hildegarde, ki ni prevod tujih del, ampak sta jo po sedmih letih raziskovanja, učenja, razmišljanja, poglobljenega študija tekstov svete Hildegarde in preizkušanja, napisala slovenska avtorja, Veronika Plantan in mag. Uroš Plantan. Vabljeni!

15. julija 1869 se je rodil Ivan Zajec, slovenski kipar

Kamra.si, 15. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil Ivan Zajec, slovenski kipar. Umrl je 30. julija 1952 v Ljubljani. Ivan Zajec, se je rodil v družini kiparja F.K. Zajca materi Josipini rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. V rojstnem mestu je obiskoval ljudsko šolo (1876–1882) in 2 leti večerni vajeniški gradbeni tečaj na realki in se obenem učil kiparstva pri očetu. Šolanje je moral prekiniti, ker je oče obubožal, po njegovi smrti (1888) pa je z denarno podporo sorodnice Josipine Hočevar iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo: splošni kiparski oddelek (1889-1893) ter specialno kiparsko šolo (1893-1896). Bil je med najboljšimi učenci. Temeljito se je priučil tudi poklicnim veščinam (klesanje, vlivanje, cizeliranje), s katerimi se je spoznal že v Ljubljani. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894), ter leta 1896 še klasicistično, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva. Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju, v katerem je izdeloval pretežno naročila »umetno obrtnega značaja« (stavbna plastika), a ustvaril tudi nekaj pomembnejših del z alegorično, mitološko in žanrsko vsebino. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je 1912 preselil v Trst in 1913 v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Zvonko Pukšič - Modrost narave za odgovorne ljudi

Kamra.si, 12. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 18. julija 2019, ob 17. uri vabi na pogovor z Zvonkom Pukšičem. »Ljudje kot vrsta trenutno s svojim planetom, z Naravo, katere delček smo sami, ravnamo dokaj neodgovorno.  In čeprav se nam kot posamezniku zdi, da nimamo moči narediti nekih velikih premikov glede tega, lahko ob podrobnejšem premisleku ugotovimo, da to ne drži.« (Zvonko Pukšič) *V primeru slabe vremenske napovedi za četrtek, 11. 7., bomo zamenjali termina in bo predavanje Zvonka Pukšiča 11. julija, ogled zeliščne njive pa naslednji četrtek, 18. 7. 2019.

Ohcet po starih šegah v Laškem

Kamra.si, 11. julij ― Zveza Možnar Laško vabi v okviru Festivala Pivo in cvetje v nedeljo, 14. julija 2019, ob 10. uri na občinsko dvorišče na Ohcet po starih šegah. Ohcet po starih šegah bo na letošnjem Pivo in cvetju 50. prava. Ohcetne šege prikazujejo slovo neveste od doma, šranganje, snemanje venčka z nevestine glave, larmo (darovi za nevesto), ohcetne plese in prihod neveste na ženinov dom. Celoten prikaz, skupaj s sklenitvijo zakonske zveze, je malo manj kot dve uri dolga predstava, ki jo že leta vzorno prikazujejo članice in člani Folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca in člani Kulturno umetniškega društva Šentrupert. Kot 50. par se bosta na Ohceti po stari šegi v okviru Festivala Pivo in cvetje, vzela nevesta Barbara Knez iz Laškega in ženin Nejc Mašek iz Velenja. 

10. mednarodno srečanje godb v Laškem

Kamra.si, 6. julij ― Sekcija Vaška godba Kulturnega društva Vrh nad Laškim organizira v nedeljo, 7. 7. 2019 ob 15. uri na občinskem dvorišču v Laškem 10. mednarodno srečanje godb Vse v živo.  Predstavili se bodo: Združeni orkestri Vrbovsko in Delnice (Hrvaška), Mestni pihalni orkester Novo mesto, Frajhajmska godba Šmartno na Pohurju, Laška pihalna godba in Kvintet Dori.  Prireditev bo ob vsakem vremenu, vstop prost.  Vljudno vabljeni    

Slavko Grum: "Pišem, ker pisati moram"

Kamra.si, 5. julij ― Vljudno vabljeni na ogled razstave o življenju in delu slovenskega dramatika in pisatelja, ki se je zapisal med vodilna imena moderne drame 20. stoletja, Slavka Gruma. V okviru velikega pohoda avantgarde na Slovenskem s Podbevškom, Kosovelom, Jarcem in drugimi v dvajsetih letih 20. stoletja je ubiral povsem svojo samotno pot. 

Nocoj je ena luštna noč

Kamra.si, 5. julij ― Zveza Možnar Laško vabi v soboto, 6. 7. 2019, ob 19. uri na prireditev Nocoj je ena luštna noč, ki bo v sklopu dogodkov prireditve Festival vse v živo na laškem občinskem dvorišču od petka do nedelje.  Torej, v soboto, 6. julija, ob 19. uri bo v Laškem začela ena luštna noč! Takšna, kot so včasih bile….ko še ni bilo akreditacij, flajerjev, lajkov, sajderjev, kraftpirov, erlibrdov…    

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Iztok Luskovič - Zeliščar za en dan

Kamra.si, 5. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 11. julija 2019, ob 17. uri vabi na ogled Iztokovih ekoloških zeliščnih njiv. Obiskali bomo Iztokove ekološke zeliščne njive v Čukovi grabi, kjer bomo spoznali gojenje zelišč, njihovo uporabnost in zdravilno vrednost ter spoznali delo zeliščarja v naravnem okolju zelene Prlekije. Dobimo se ob 17. uri na parkirišču za mladinskim hostlom in novo tržnico. *V primeru slabe vremenske napovedi za četrtek, 11. 7., bomo zamenjali termina in bo predavanje  Zvonka Pukšiča 11. julija, ogled zeliščne njive pa naslednji četrtek, 18. 7. 2019.  

4. julija 1897 se je rodila Ana Wambrechtsamer, nemško-slovenska pisateljica

Kamra.si, 4. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica.  Umrla je 4. avgusta 1933 v Gradcu. Ana se je rodila kot drugi otrok trgovcu in posestniku Friedrichu Wambrechtsamerju, ki je izviral iz stare celjske meščanske družine, in Mariji, rojeni Rožanc, hčerki bančnega uradnika iz okolice Celja. V zgodnjih otroških letih se je srečevala z nemščino in pretežno tudi s slovenščino, ki so jo govorili hlapci na domačen posestvu oz. širša kmečka okolica. Leta 1903 je začela obiskovati šolo na Planini, v letu 1908 pa je odšla v meščansko šolo v Celje, kjer je spoznala nacionalne napetosti med nemško in slovensko govorečimi prebivalci mesta in okolice. Naslednje leto je družina prodala posest na Planini in se preselila v Studence pri Mariboru. Leta 1913 je zbolela za hudo obliko pljučnice in opustila šolanje na učiteljišču v Mariboru. V letu 1914 ji je umrl oče. Mati je bila upravnica pošte v Studencih in tudi Ana je leta 1915 začela obiskovati tečaj za poštno uslužbenko. Kot pripravnica je bila dodeljena materi in tu delala do leta 1919. Po propadu monarhije sta Wambrechtsamerjevi nadaljevali službeno pot v St. Lambrechtu (Zg. Štajerska), po materini upokojitvi je Ana vodila tamkajšnjo pošto. S pomočjo knjig iz bližnjega samostana si je ustvarila obsežno znanje ter pridobila mnogo inspiracij za svoja literarna in zgodovinska dela. Leta 1920 jo je pot prvič zanesla na Dunaj, ki jo je tako prevzel, da je začela razmišljati o opustitvi starega poklica. Najprej je bila premeščena v Frauental pri Lassnitzu, nato pa v Liebenau pri Gradcu. 1922 se je poročila z dvajset let starejšim višjim poštnim uradnikom Hansom Sigmundtom. Zakon je razpadel že po dveh letih in Ana ga je v pismih označila kot svojevrstno napako. Po ločitvi se je povsem posvetila pisanju vse do zgodnje smrti. Pokopana je v rojstnem kraju.

5. Trdinov literarni pohod na Gorjance

Kamra.si, 3. julij ― Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju z Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca, Ljudsko knjižnico Metlika, Mestno občino Novo mesto ter slovenskimi in hrvaškimi planinskimi društvi organizira že 5. Trdinov literarni pohod na Gorjance. Tokrat se bomo proti vrhu Gorjancev odpravili s hrvaške strani. Izhodišče pohoda bo planinski dom v Sekulićih (Hrvaška), od koder se bomo odpravili proti vrhu Gorjancev, pri čemer bomo literarno dediščino Janeza Trdine povezovali s spoznavanjem bogate kulturne in naravne dediščine Žumberka.  

Četrtkovi zeleni popoldnevi: predstavitev knjig Minke Gantar

Kamra.si, 2. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 4. julija 2019, ob 17. uri vabi na predstavitev knjig Minke Gantar Ko imajo hormoni žur in Ko ima življenje žur. Gostja bo predstavila obe knjigi. Dotaknili se bomo podzavestnih vzorcev, poudarek bo na zeliščih, razložila bo podrobnosti glikemičnega indeksa. Minka Gantar je združila mnoga znanja s področja zdrave prehrane in osebne rasti. Knjiga Ko imajo hormoni žur izžreva navdih, toplino in pozitivno energijo. Pisana je za ženske, ki jih premetavajo hormoni; priporočljiva pa tudi za moške, da lažje razumejo svojo žensko. Ko ima življenje žur je nova uspešnica, ki govori o naši odgovornosti, saj bo vse, kar bomo naredili v svojem življenju,  imelo vpliv. Vabljeni!

27. junij - dan slovenske policije

Kamra.si, 27. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. junij - dan slovenske policije V spomin na prepričljivo odločenost varovati državo in njen narod, na složnost, podporo in medsebojno zaupanje, ki je v junijskih dneh vojne vladalo med slovenskim narodom in njegovo policijo; v spomin na organiziran in profesionalen upor agresorju na ozemlju Republike Slovenije ter v spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec, smo slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, za dan slovenske policije.

27. junija 1875 se je v Gradcu rodil Gregor Gojmir Krek, slovenski pravnik, sodnik, glasbenik, pedagog in akademik

Kamra.si, 27. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. junija 1875 se je v Gradcu rodil Gregor Gojmir Krek, slovenski pravnik, sodnik, glasbenik, pedagog in akademik. Umrl je 1. septembra 1942 v Ljubljani.  Profesor rimskega in civilnega prava, pravni praktik in ugledni glasbenik Gregor (Gojmir) Krek se je rodil 27. junija 1875 v Gradcu, umrl pa 1. septembra 1942 v Ljubljani. Šolal se je v Gradcu, kjer je bil 1898 promoviran za doktorja prava. Sodno prakso je opravil pri deželnem sodišču v Gradcu. Po odlično opravljenem sodniškem izpitu 1900 je bil imenovan za sodnika v Ljubljani. V študijskem letu 1902/3 se je izpopolnjeval na Univerzi v Leipzigu.  
še novic